Page 188 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 188
ja Kiswarday in Karmen Drljić
Pričakovanja, izzivi in soočanje z njimi
V prvi kategoriji ugotavljamo, da študenti menijo, da imajo premalo priložno-
sti za preizkušanje svoje kompetentnosti pri delu z otroki s PP (13 citatov).
Žal mi je, da smo se s takim načinom dela in z otroki s posebnimi potre-
bami srečali šele v zadnjem letniku, saj je dejstvo da je takih otrok žal
vedno več, usposobljenih za delo z njimi pa vedno manj [E. N.].
V času našega študija nismo imeli na voljo veliko takšnih priložnosti,
kjer bi imeli opravka z otroci s posebnimi potrebami [P. S.].
Če pomislim, bi lahko bilo načrtovanje delavnic zame običajna stvar.
Vendar je bil tokrat pred nas postavljen drugačen izziv. O takih ovirah v
samem začetku načrtovanja dejavnosti sploh nismo še razmišljale, saj
nikoli nismo bile postavljene pred tak izziv, da bi načrtovale za skupino
otrok s PP [K. M.].
Nekatere študentke so občutile strah pred neučinkovitostjo v novih okoli-
ščinah. Neposredno sta to v refleksiji omenili dve, predstavljamo en citat:
Sprva sem se ustrašila, saj sem bila na tem področju takrat popolnoma
»mrzla« [A. M.].
Kljub nelagodnosti ob tem, da bi stvari zastavile narobe in bi bile delavnice
za udeležence neprimerne, so študentke načrtovanje delavnic večinoma za-
znale kot izziv. To se odraža z visoko frekvenco citatov (44), v katerih sporo-
čajo, da jim je prilagajanje načina in oblike izvedbe dejavnosti predstavljalo
izziv.
Pri načrtovanju vsebin in dejavnosti smo naletele na kar nekaj ovir, ki
smo jih poskušale premagati oz. premostiti na različne načine [K. M.].
Velika ovira je bil tudi prostor, saj smo imele obiskovalce na vozičkih, ki
so morali imeti preprost dostop do kraja dogajanja [E. N.].
Pozorne smo bile, da smo med dramatizacijo govorile dovolj glasno, da
so nas slišali tudi tisti, ki so imeli težave s sluhom, in da je bil naš govor
dovolj razločen in počasen [M. J.].
Nekatere ovire pa smo premagovale tudi sproti, spontano, ko smo spo-
znale, s kakšnimi osebami bomo delavnico izvedle [K. M.].
Zelo pomembna se nam zdi ugotovitev, da so študentke, kljub temu, da
so bile zelo osredotočene na diferenciacijo, hkrati izhajale iz že znanih in z
njihovega vidika tudi že preizkušenih temeljnih didaktičnih načel (46).
188
Pričakovanja, izzivi in soočanje z njimi
V prvi kategoriji ugotavljamo, da študenti menijo, da imajo premalo priložno-
sti za preizkušanje svoje kompetentnosti pri delu z otroki s PP (13 citatov).
Žal mi je, da smo se s takim načinom dela in z otroki s posebnimi potre-
bami srečali šele v zadnjem letniku, saj je dejstvo da je takih otrok žal
vedno več, usposobljenih za delo z njimi pa vedno manj [E. N.].
V času našega študija nismo imeli na voljo veliko takšnih priložnosti,
kjer bi imeli opravka z otroci s posebnimi potrebami [P. S.].
Če pomislim, bi lahko bilo načrtovanje delavnic zame običajna stvar.
Vendar je bil tokrat pred nas postavljen drugačen izziv. O takih ovirah v
samem začetku načrtovanja dejavnosti sploh nismo še razmišljale, saj
nikoli nismo bile postavljene pred tak izziv, da bi načrtovale za skupino
otrok s PP [K. M.].
Nekatere študentke so občutile strah pred neučinkovitostjo v novih okoli-
ščinah. Neposredno sta to v refleksiji omenili dve, predstavljamo en citat:
Sprva sem se ustrašila, saj sem bila na tem področju takrat popolnoma
»mrzla« [A. M.].
Kljub nelagodnosti ob tem, da bi stvari zastavile narobe in bi bile delavnice
za udeležence neprimerne, so študentke načrtovanje delavnic večinoma za-
znale kot izziv. To se odraža z visoko frekvenco citatov (44), v katerih sporo-
čajo, da jim je prilagajanje načina in oblike izvedbe dejavnosti predstavljalo
izziv.
Pri načrtovanju vsebin in dejavnosti smo naletele na kar nekaj ovir, ki
smo jih poskušale premagati oz. premostiti na različne načine [K. M.].
Velika ovira je bil tudi prostor, saj smo imele obiskovalce na vozičkih, ki
so morali imeti preprost dostop do kraja dogajanja [E. N.].
Pozorne smo bile, da smo med dramatizacijo govorile dovolj glasno, da
so nas slišali tudi tisti, ki so imeli težave s sluhom, in da je bil naš govor
dovolj razločen in počasen [M. J.].
Nekatere ovire pa smo premagovale tudi sproti, spontano, ko smo spo-
znale, s kakšnimi osebami bomo delavnico izvedle [K. M.].
Zelo pomembna se nam zdi ugotovitev, da so študentke, kljub temu, da
so bile zelo osredotočene na diferenciacijo, hkrati izhajale iz že znanih in z
njihovega vidika tudi že preizkušenih temeljnih didaktičnih načel (46).
188
