Page 248 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 248
va Bratož
papirju lažje oz. hitrejše, eden pa je poudaril primerjavo z »reševanjem ankete
na računalniku«, saj je navedel, da pri pisanju ni potreboval pomoči učiteljice.
Štirje učenci so kot prednost navedli fizično obliko ankete, pri čemer je še zla-
sti zanimiv odgovor, da papir »lahko spraviš in pogledaš čez nekaj let«. Trije
učenci so reševanje ankete na papirju povezali s pridobivanjem več znanja,
eden pa je navedel, da je tovrstno reševanje »zabavno«. Prav tako eden uče-
nec je kot pozitivno lastnost reševanja ankete na papirju navedel podatek, da
»si ne kvariš vida«, eden pa, da »ni interneta«, s čimer sta poudarila negativne
plati rabe računalnika.
Rezultati pa tudi kažejo, da kar nekaj učencev ni sledilo dani zgradbi po-
vedi in ni navedlo pozitivnih lastnosti izpolnjevanja vprašalnika s svinčnikom
na papirju: šest jih je poved dokončalo z »ne vem«, trije pa so v odgovoru po-
udarili, da to ni dobro oz. da je težje. Sklepamo lahko, da zgradbi povedi niso
sledili zato, ker se z izjavo v prvem delu povedi niso strinjali.
Če primerjamo odgovore pri obeh nalogah, lahko zaključimo, da so bili
učenci občutno bolj naklonjeni izpolnjevanju vprašalnika na računalniku. Ob
tem je še smiselno poudariti, da so v obeh primerih pogostejše prednosti
rabe računalnika oz. papirja, ki jih navajajo, povezane s fizično obliko teh-
nologije in delujejo tavtološko (računalnik je boljši, ker je računalnik, papir
je boljši, ker je papir), kar potrjuje izsledke J. Read in K. Fine (2005), ki pou-
darjata, da otroci vprašanja pri anketiranju lahko jemljejo strogo dobesedno.
Avtorici navajata primer, pri katerem so otroke vprašali, ali so bili na »šolskem
športnem izletu«, in ti so to zanikali, saj izleta niso imenovali s tem izrazom.
Na osnovi analize odgovorov ugotavljamo tudi, da je pri rezultatih zelo
malo manjkajočih odgovorov, 38 od 40 vprašanih je namreč v celoti izpol-
nilo vprašalnik. Ta podatek je v skladu z izsledki N. Borgers in J. Hox (2001), ki
ugotavljata, da pri anketiranju otrok neodgovori oz. neodgovorjena vpraša-
nja običajno niso problem, tudi ko gre za kompleksna ali dvoumna vprašanja.
Med izvajanjem ankete je učiteljica opazovala in si zabeležila odziv učen-
cev. Poleg motivacije učencev za izpolnjevanje spletnega vprašalnika so nas
zanimali zlasti sam proces izvajanja anketiranja in morebitne težave z nasle-
dnjimi koraki: prižiganje računalnika, prijava na splet, vpis naslova spletnega
vprašalnika, izpolnjevanje vprašalnika, zaključek in odjava.
Otroci so novico, da bodo izpolnjevali vprašalnik na računalniku, sprejeli z
velikim navdušenjem, učiteljico so večkrat spraševali, kdaj bodo oni na vrsti,
izrazili pa so še posebno zadovoljstvo ob informaciji, da bodo vprašalnik iz-
polnjevali kar na šolskih tablicah. Domnevali smo, da bodo otroci prepoznali
izraz »anketa«, a je nekaj otrok kljub temu učiteljico vprašalo, kaj je to. Pred-
videli pa smo, da otroci morda ne poznajo namena anketiranja, zato smo v
248
papirju lažje oz. hitrejše, eden pa je poudaril primerjavo z »reševanjem ankete
na računalniku«, saj je navedel, da pri pisanju ni potreboval pomoči učiteljice.
Štirje učenci so kot prednost navedli fizično obliko ankete, pri čemer je še zla-
sti zanimiv odgovor, da papir »lahko spraviš in pogledaš čez nekaj let«. Trije
učenci so reševanje ankete na papirju povezali s pridobivanjem več znanja,
eden pa je navedel, da je tovrstno reševanje »zabavno«. Prav tako eden uče-
nec je kot pozitivno lastnost reševanja ankete na papirju navedel podatek, da
»si ne kvariš vida«, eden pa, da »ni interneta«, s čimer sta poudarila negativne
plati rabe računalnika.
Rezultati pa tudi kažejo, da kar nekaj učencev ni sledilo dani zgradbi po-
vedi in ni navedlo pozitivnih lastnosti izpolnjevanja vprašalnika s svinčnikom
na papirju: šest jih je poved dokončalo z »ne vem«, trije pa so v odgovoru po-
udarili, da to ni dobro oz. da je težje. Sklepamo lahko, da zgradbi povedi niso
sledili zato, ker se z izjavo v prvem delu povedi niso strinjali.
Če primerjamo odgovore pri obeh nalogah, lahko zaključimo, da so bili
učenci občutno bolj naklonjeni izpolnjevanju vprašalnika na računalniku. Ob
tem je še smiselno poudariti, da so v obeh primerih pogostejše prednosti
rabe računalnika oz. papirja, ki jih navajajo, povezane s fizično obliko teh-
nologije in delujejo tavtološko (računalnik je boljši, ker je računalnik, papir
je boljši, ker je papir), kar potrjuje izsledke J. Read in K. Fine (2005), ki pou-
darjata, da otroci vprašanja pri anketiranju lahko jemljejo strogo dobesedno.
Avtorici navajata primer, pri katerem so otroke vprašali, ali so bili na »šolskem
športnem izletu«, in ti so to zanikali, saj izleta niso imenovali s tem izrazom.
Na osnovi analize odgovorov ugotavljamo tudi, da je pri rezultatih zelo
malo manjkajočih odgovorov, 38 od 40 vprašanih je namreč v celoti izpol-
nilo vprašalnik. Ta podatek je v skladu z izsledki N. Borgers in J. Hox (2001), ki
ugotavljata, da pri anketiranju otrok neodgovori oz. neodgovorjena vpraša-
nja običajno niso problem, tudi ko gre za kompleksna ali dvoumna vprašanja.
Med izvajanjem ankete je učiteljica opazovala in si zabeležila odziv učen-
cev. Poleg motivacije učencev za izpolnjevanje spletnega vprašalnika so nas
zanimali zlasti sam proces izvajanja anketiranja in morebitne težave z nasle-
dnjimi koraki: prižiganje računalnika, prijava na splet, vpis naslova spletnega
vprašalnika, izpolnjevanje vprašalnika, zaključek in odjava.
Otroci so novico, da bodo izpolnjevali vprašalnik na računalniku, sprejeli z
velikim navdušenjem, učiteljico so večkrat spraševali, kdaj bodo oni na vrsti,
izrazili pa so še posebno zadovoljstvo ob informaciji, da bodo vprašalnik iz-
polnjevali kar na šolskih tablicah. Domnevali smo, da bodo otroci prepoznali
izraz »anketa«, a je nekaj otrok kljub temu učiteljico vprašalo, kaj je to. Pred-
videli pa smo, da otroci morda ne poznajo namena anketiranja, zato smo v
248
