Page 25 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 25
Didaktični vidik uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokem šolstvu
Poučevanje ima svojo pravo pedagoško vrednost samo, če je usmer-
jeno v omogočanje in spodbujanje učenja na način, ki učečemu omo-
goča, da poslane aktiven v procesu učenja in prevzame kontrolo nad
učenjem ter postane odgovoren za svoje rezultate. Modemi, računal-
niki in internetne tehnologije omogočajo oblikovanje učnega prostora
za učinkovito in uspešno, k učečemu usmerjeno učenje.
Tako vloga učitelja ni le vloga predavatelja, ki bi kot v klasičnem poučeva-
nju posredoval znanje in predaval učno snov, saj slednjo vlogo prvenstveno
prevzame e-gradivo. Od učitelja se prvenstveno pričakuje, da bo imel dovolj
tehničnega znanja, strokovne usposobljenosti in spretnosti za upravljanje z
okoljem, da bo znal pravilno pomagati udeležencem pri nastalih težavah ter
presoditi, kdaj se aktivno vključiti v delo udeležencev, da bo preko elektron-
ske pošte odgovarjal na vprašanja ter vodil udeležence skozi potek izobraže-
vanja (Geder 2003).
Vendar pa se učiteljeva vloga ne konča le pri pomoči in odgovarjanju na
vprašanja učečih se, ampak mora prevzeti ključno vlogo pri komunikaciji, ki
se pri e-izobraževanju bistveno razlikuje od komunikacije pri klasičnem po-
učevanju. Pri klasičnem izobraževanju sta učitelj in učenec povezana v med-
sebojno interakcijo, ki je sestavljena iz neposrednega dialogu in neverbal-
nih kretenj. Tako se s komunikacijo ob povratnih informacijah posredujejo
še občutki, vzpostavljajo se socialni kontakt, kontrola itd. (Keegan 1996, 114).
Z e-izobraževanjem pa se komunikacija bistveno spreminja, saj se med uči-
teljem in učečimi se pojavljajo različni mediji, ki sicer omogočajo tekstualno,
avditivno in vizualno komunikacijo, vendar je v tem primeru stik med njima
neoseben in povratne informacije so lahko popačene. Zaradi slednjega je še
toliko potrebnejša ustrezna usposobljenost učiteljev, in sicer s področja po-
znavanja različnih komunikacijskih platform in retoričnih spretnosti, ter raz-
vitost učiteljevih osebnostnih lastnosti, kot so npr. entuziazem, toplina, iskre-
nost, naklonjenost . . .
Namesto zaključka
V želji pri prikazu celostnega pogleda na e-izobraževanje bo zaključek te-
meljil na predstavitvi prednosti in pomanjkljivosti e-izobraževanja. Ker gre
za kompleksno tematiko, ki bi zahtevala posebno obravnavo, bodo predsta-
vljene le ključne prednosti in pomanjkljivosti. Če se uvodoma ustavimo ob
prednostih e-izobraževanja, zagotovo ne moremo mimo sledečih:
1. Ključna prednost e-izobraževanja je njegova prostorska neodvisnost.
25
Poučevanje ima svojo pravo pedagoško vrednost samo, če je usmer-
jeno v omogočanje in spodbujanje učenja na način, ki učečemu omo-
goča, da poslane aktiven v procesu učenja in prevzame kontrolo nad
učenjem ter postane odgovoren za svoje rezultate. Modemi, računal-
niki in internetne tehnologije omogočajo oblikovanje učnega prostora
za učinkovito in uspešno, k učečemu usmerjeno učenje.
Tako vloga učitelja ni le vloga predavatelja, ki bi kot v klasičnem poučeva-
nju posredoval znanje in predaval učno snov, saj slednjo vlogo prvenstveno
prevzame e-gradivo. Od učitelja se prvenstveno pričakuje, da bo imel dovolj
tehničnega znanja, strokovne usposobljenosti in spretnosti za upravljanje z
okoljem, da bo znal pravilno pomagati udeležencem pri nastalih težavah ter
presoditi, kdaj se aktivno vključiti v delo udeležencev, da bo preko elektron-
ske pošte odgovarjal na vprašanja ter vodil udeležence skozi potek izobraže-
vanja (Geder 2003).
Vendar pa se učiteljeva vloga ne konča le pri pomoči in odgovarjanju na
vprašanja učečih se, ampak mora prevzeti ključno vlogo pri komunikaciji, ki
se pri e-izobraževanju bistveno razlikuje od komunikacije pri klasičnem po-
učevanju. Pri klasičnem izobraževanju sta učitelj in učenec povezana v med-
sebojno interakcijo, ki je sestavljena iz neposrednega dialogu in neverbal-
nih kretenj. Tako se s komunikacijo ob povratnih informacijah posredujejo
še občutki, vzpostavljajo se socialni kontakt, kontrola itd. (Keegan 1996, 114).
Z e-izobraževanjem pa se komunikacija bistveno spreminja, saj se med uči-
teljem in učečimi se pojavljajo različni mediji, ki sicer omogočajo tekstualno,
avditivno in vizualno komunikacijo, vendar je v tem primeru stik med njima
neoseben in povratne informacije so lahko popačene. Zaradi slednjega je še
toliko potrebnejša ustrezna usposobljenost učiteljev, in sicer s področja po-
znavanja različnih komunikacijskih platform in retoričnih spretnosti, ter raz-
vitost učiteljevih osebnostnih lastnosti, kot so npr. entuziazem, toplina, iskre-
nost, naklonjenost . . .
Namesto zaključka
V želji pri prikazu celostnega pogleda na e-izobraževanje bo zaključek te-
meljil na predstavitvi prednosti in pomanjkljivosti e-izobraževanja. Ker gre
za kompleksno tematiko, ki bi zahtevala posebno obravnavo, bodo predsta-
vljene le ključne prednosti in pomanjkljivosti. Če se uvodoma ustavimo ob
prednostih e-izobraževanja, zagotovo ne moremo mimo sledečih:
1. Ključna prednost e-izobraževanja je njegova prostorska neodvisnost.
25
