Page 24 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
an Hozjan
Da bi se z učnim gradivom doseglo čim kvalitetnejše rezultate, se je po-
trebno kompleksne priprave e-gradiv lotiti postopno. Po mnenju Bregarjeve,
Zagmajstrove in Radovana (2010) je potrebno e-gradiva oblikovati z nasle-
dnjimi koraki:
1. Pri vsebinski pripravi gradiv se podrobno opredeli namen in učne ci-
lje programa, osnovne vsebinske sklope in njihovo členitev na manjše
enote ter izbiro učnih aktivnosti. Za kvalitetno izvedeno e-izobraževa-
nje je nujno potrebno čim natančneje opredeliti učne cilje, saj je sle-
dnje lahko ustrezno izhodišče za oblikovanje in členjenje učnih vsebin
ter posledično določanje aktivnosti.
2. Opredeli se oblikovno in grafično zasnovo besedila in spletnih strani
ter uporabo medijev v gradivu. Pri opredeljevanju oblikovne in grafične
zasnove se lahko uporabljajo različna orodja, kot so npr. usmerjevalni
elementi po e-gradivu (npr. naslovi, kazala, sheme itd), postopki raz-
kosavanja besedila in razporejanja besedila (npr. vsebinska struktura,
konsistentnost in informacijska arhitektura).
3. Izbere se ustrezne medije in se jih ustrezno integrira v izobraževalni
program. Pri oblikovanju nabora uporabljenih medijev je smiselno
uporabiti model SECTIONS (S – angl. students – upoštevajo se značilno-
sti študentov, E – angl. easy of use and reability – preprostost uporabe
in zanesljivost, C – angl. costs – stroški, T – angl. teaching and learning –
poučevanje in učenje, I – angl. interaction – interakcija, ki jo omogoča
določena tehnologija, O – angl. organizational issues – organizacijska
vprašanja, N – angl. novelty – novost v smislu uporabe nove tehno-
logije, S (angl. speed) – hitrost prilagoditve izobraževalnih programov
uporabi določene tehnologije).
4. Neposredno se napiše in uredi besedilo.
Vloga učitelja v e-izobraževanju
Ključno vlogo pri e-izobraževanju pa ne odigra le učno gradivo, ampak tudi
učitelj. S prehajanjem od enosmernih asinhronih oblik e-izobraževanja k dvo-
smernim sinhronim pa se njegova vloga korenito spreminja. Tako ne igra
ključno vlogo le pri oblikovanju učnih gradiv, ampak se njegova vloga spre-
minja v mentorja in tutorja.
Kot mentor in tutor mora spremljati izobraževalno pot učečih se, organi-
zirati njihovo delo in jih spodbujati med samim e-izobraževanjem. Navadno
jih tudi navaja na samostojno iskanje virov in na prevzemanje odgovornosti
za študij, ali kot omenja Geder (2003, 98):
24
Da bi se z učnim gradivom doseglo čim kvalitetnejše rezultate, se je po-
trebno kompleksne priprave e-gradiv lotiti postopno. Po mnenju Bregarjeve,
Zagmajstrove in Radovana (2010) je potrebno e-gradiva oblikovati z nasle-
dnjimi koraki:
1. Pri vsebinski pripravi gradiv se podrobno opredeli namen in učne ci-
lje programa, osnovne vsebinske sklope in njihovo členitev na manjše
enote ter izbiro učnih aktivnosti. Za kvalitetno izvedeno e-izobraževa-
nje je nujno potrebno čim natančneje opredeliti učne cilje, saj je sle-
dnje lahko ustrezno izhodišče za oblikovanje in členjenje učnih vsebin
ter posledično določanje aktivnosti.
2. Opredeli se oblikovno in grafično zasnovo besedila in spletnih strani
ter uporabo medijev v gradivu. Pri opredeljevanju oblikovne in grafične
zasnove se lahko uporabljajo različna orodja, kot so npr. usmerjevalni
elementi po e-gradivu (npr. naslovi, kazala, sheme itd), postopki raz-
kosavanja besedila in razporejanja besedila (npr. vsebinska struktura,
konsistentnost in informacijska arhitektura).
3. Izbere se ustrezne medije in se jih ustrezno integrira v izobraževalni
program. Pri oblikovanju nabora uporabljenih medijev je smiselno
uporabiti model SECTIONS (S – angl. students – upoštevajo se značilno-
sti študentov, E – angl. easy of use and reability – preprostost uporabe
in zanesljivost, C – angl. costs – stroški, T – angl. teaching and learning –
poučevanje in učenje, I – angl. interaction – interakcija, ki jo omogoča
določena tehnologija, O – angl. organizational issues – organizacijska
vprašanja, N – angl. novelty – novost v smislu uporabe nove tehno-
logije, S (angl. speed) – hitrost prilagoditve izobraževalnih programov
uporabi določene tehnologije).
4. Neposredno se napiše in uredi besedilo.
Vloga učitelja v e-izobraževanju
Ključno vlogo pri e-izobraževanju pa ne odigra le učno gradivo, ampak tudi
učitelj. S prehajanjem od enosmernih asinhronih oblik e-izobraževanja k dvo-
smernim sinhronim pa se njegova vloga korenito spreminja. Tako ne igra
ključno vlogo le pri oblikovanju učnih gradiv, ampak se njegova vloga spre-
minja v mentorja in tutorja.
Kot mentor in tutor mora spremljati izobraževalno pot učečih se, organi-
zirati njihovo delo in jih spodbujati med samim e-izobraževanjem. Navadno
jih tudi navaja na samostojno iskanje virov in na prevzemanje odgovornosti
za študij, ali kot omenja Geder (2003, 98):
24
