Page 26 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
an Hozjan
Za izvajanje e-izobraževanja sta potrebni računalniška oprema in sple-
tna povezava, kar je v sodobni družbi dostopno praktično povsod. Tako
se lahko učeči se e-izobražujejo povsod.
2. Tako kot je e-izobraževanje prvenstveno neodvisno od prostora, je
praktično neodvisno od časovne dimenzije. Učeči se si lahko v okviru
e-izobraževanja sami določajo čas izobraževanja in hitrost le-tega, kar
izobraževanje omogoča različnim ciljnim skupinam, predvsem zapo-
slenim, športnikom, umetnikom itd. Vendar pa se je ob tem potrebno
zavedati, da je lahko ta prednost hitro zavajajoča, če učeči se niso dovolj
motivirani.
3. Ker se e-izobraževanje v današnjem času izrazito usmerja k dvosmer-
nim sinhronim oblikam e-izobraževanja, se lahko e-izobraževanje bolj
individualizira in prilagaja potrebam posameznega učečega se, kot se
je lahko pri ostalih oblikah izobraževanja na daljavo. Ne samo, da si
lahko vsak posameznik sam določi stopnjo predznanja na določenem
področju izobraževanja, ampak mu e-izobraževanje omogoča tudi raz-
lične oblike interakcije z učiteljem in ostalimi učečimi se.
4. E-izobraževanje omogoča izjemno hitro distribucijo novega znanja, kar
je za področje visokega šolstva še posebej pomembno. Zaradi hitre dis-
tribucije znanja se lahko visokošolski zavodi s pomočjo e-izobraževanja
hitreje odzivajo na potrebe trga in zaposlenih.
5. Različne raziskave govorijo v prid e-izobraževanja z vidika povečevanja
motivacije in zagotavljanja uspeha učečih se. Slednje je podkrepljeno s
spoznanji, da si učeči se lažje zapomnijo vsebino, če se uporabljajo mul-
timedijske vsebine, ki jih lahko slišijo, vidijo ali celo praktično preizku-
sijo. Seveda pa se je pri tem potrebno zavedati, da je potrebna smiselna
uporaba različnih multimedijskih orodij (Hug 2007).
Kljub navedenim prednostim pa se je pri integraciji e-izobraževanja v viso-
košolski prostor potrebno odmakniti od idealiziranja tovrstnega izobraževa-
nja in upoštevati naslednje »mite« o e-izobraževanju (Kariuki Njenga in Henry
Fourie 2008):
1. Podobno kot pojav elektronskih medijev ni prinesel propada tiskanih
medijev, tako verjetno klasično izobraževanje ne bo enostavno nado-
meščeno z e-učenjem. Pravzaprav se danes potrebe po osebnih in per-
sonaliziranih interakcijah v procesu poučevanja in učenja povečujejo.
Delno so jih zadovoljili tudi s pomočjo tehnologije, vprašanje pa je, do
kakšne mere lahko tehnologija nadomesti učitelja.
2. Strokovnjaki s področja pedagogike bi morali kritično presojati procese
26
Za izvajanje e-izobraževanja sta potrebni računalniška oprema in sple-
tna povezava, kar je v sodobni družbi dostopno praktično povsod. Tako
se lahko učeči se e-izobražujejo povsod.
2. Tako kot je e-izobraževanje prvenstveno neodvisno od prostora, je
praktično neodvisno od časovne dimenzije. Učeči se si lahko v okviru
e-izobraževanja sami določajo čas izobraževanja in hitrost le-tega, kar
izobraževanje omogoča različnim ciljnim skupinam, predvsem zapo-
slenim, športnikom, umetnikom itd. Vendar pa se je ob tem potrebno
zavedati, da je lahko ta prednost hitro zavajajoča, če učeči se niso dovolj
motivirani.
3. Ker se e-izobraževanje v današnjem času izrazito usmerja k dvosmer-
nim sinhronim oblikam e-izobraževanja, se lahko e-izobraževanje bolj
individualizira in prilagaja potrebam posameznega učečega se, kot se
je lahko pri ostalih oblikah izobraževanja na daljavo. Ne samo, da si
lahko vsak posameznik sam določi stopnjo predznanja na določenem
področju izobraževanja, ampak mu e-izobraževanje omogoča tudi raz-
lične oblike interakcije z učiteljem in ostalimi učečimi se.
4. E-izobraževanje omogoča izjemno hitro distribucijo novega znanja, kar
je za področje visokega šolstva še posebej pomembno. Zaradi hitre dis-
tribucije znanja se lahko visokošolski zavodi s pomočjo e-izobraževanja
hitreje odzivajo na potrebe trga in zaposlenih.
5. Različne raziskave govorijo v prid e-izobraževanja z vidika povečevanja
motivacije in zagotavljanja uspeha učečih se. Slednje je podkrepljeno s
spoznanji, da si učeči se lažje zapomnijo vsebino, če se uporabljajo mul-
timedijske vsebine, ki jih lahko slišijo, vidijo ali celo praktično preizku-
sijo. Seveda pa se je pri tem potrebno zavedati, da je potrebna smiselna
uporaba različnih multimedijskih orodij (Hug 2007).
Kljub navedenim prednostim pa se je pri integraciji e-izobraževanja v viso-
košolski prostor potrebno odmakniti od idealiziranja tovrstnega izobraževa-
nja in upoštevati naslednje »mite« o e-izobraževanju (Kariuki Njenga in Henry
Fourie 2008):
1. Podobno kot pojav elektronskih medijev ni prinesel propada tiskanih
medijev, tako verjetno klasično izobraževanje ne bo enostavno nado-
meščeno z e-učenjem. Pravzaprav se danes potrebe po osebnih in per-
sonaliziranih interakcijah v procesu poučevanja in učenja povečujejo.
Delno so jih zadovoljili tudi s pomočjo tehnologije, vprašanje pa je, do
kakšne mere lahko tehnologija nadomesti učitelja.
2. Strokovnjaki s področja pedagogike bi morali kritično presojati procese
26
