Page 27 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 27
Didaktični vidik uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokem šolstvu
e-izobraževanja. Zavedati se je potrebno, da je področje klasičnega izo-
braževanja v sodobni pedagoški teoriji in praksi izpostavljeno metodo-
logiji refleksije. E-izobraževanje pa je v praksi šele v začetnih fazah in se
kritična distanca do vzpostavljenih praks ni razvila, kar pogosto vodi v
a priori vpeljevanje e-izobraževanja.
3. Izobraževalno-komunikacijska tehnologija je le sredstvo za doseganje
določenih izobraževalnih ciljev in ne cilj sam po sebi. Zato bi bilo pri-
zadevanja smiselno usmeriti v oblikovanje takšnih učnih gradiv, ki čim
bolj izkoriščajo pozitivne lastnosti tehnologije. Vendar pa ni smiselno
uvajanje informacijsko-komunikacijske tehnologije samo po sebi in
brez kontekstualne umestitve.
4. Študije so pokazale, da je večina visokošolskih predavateljev pri vzpo-
stavljanju e-izobraževanja omejena s časom, motivacijo in pomanjka-
njem medsebojnega sodelovanja. Ravno nemotiviranost visokošolskih
predavateljev vodi do neuspeha pri vpeljevanju e-izobraževanja. Da bi
se temu izognili, bi morali zagovorniki e-izobraževanja vključiti vse za-
interesirane strani in hkrati zagotoviti ustrezno usposabljanje, podporo
in infrastrukturo, pa tudi ustrezno finančno nadomestilo za visokošol-
ske predavatelje.
5. Nenazadnje pa je potrebno razviti učinkovite vzvode za soočanje z in
preprečevanje visokih stopenj osipa v procesih e-izobraževanja. Po-
membno je iskanje poti za vzpostavljanje stika in nudenja pomoči šib-
kejšim študentom, izboljšanje splošne učne uspešnosti, pridobivanje
izkušenj v okviru e-izobraževanja ter raziskovanje vseh preostalih de-
javnikov, ki bi lahko ublažili ali vplivali na zmanjšanje osipa v procesih
e-izobraževanja.
Kot je razvidno iz prednosti in pomanjkljivosti e-izobraževanja, je njegovo
vzpostavljanje kompleksno in zahteva interdisciplinaren pristop. Ker pri vpe-
ljevanju e-izobraževanja ne gre le za eno izmed oblik, ki jo lahko svobodno
izbereš, ampak gre za resen poseg v pedagoški proces, ni dovolj, da odgo-
vore na vprašanja podajajo le strokovnjaki s področja pedagogike in didak-
tike, ampak je potrebno vključevati tudi psihologe, sociologe, komunikologe,
antropologe, ekonomiste in računalničarje.
Literatura
Ally, Mohamed. 2004. »Foundations of Educational Theory for Online Lear-
ning«. V The Theory and Practice of Online Learning, ur. Terry Anderson,
15–44. Edmonton, AB: AU Press.
Anderson, Terry, ur. 2004. The Theory and Practice of Online Learning. Edmonton,
AB: AU Press.
27
e-izobraževanja. Zavedati se je potrebno, da je področje klasičnega izo-
braževanja v sodobni pedagoški teoriji in praksi izpostavljeno metodo-
logiji refleksije. E-izobraževanje pa je v praksi šele v začetnih fazah in se
kritična distanca do vzpostavljenih praks ni razvila, kar pogosto vodi v
a priori vpeljevanje e-izobraževanja.
3. Izobraževalno-komunikacijska tehnologija je le sredstvo za doseganje
določenih izobraževalnih ciljev in ne cilj sam po sebi. Zato bi bilo pri-
zadevanja smiselno usmeriti v oblikovanje takšnih učnih gradiv, ki čim
bolj izkoriščajo pozitivne lastnosti tehnologije. Vendar pa ni smiselno
uvajanje informacijsko-komunikacijske tehnologije samo po sebi in
brez kontekstualne umestitve.
4. Študije so pokazale, da je večina visokošolskih predavateljev pri vzpo-
stavljanju e-izobraževanja omejena s časom, motivacijo in pomanjka-
njem medsebojnega sodelovanja. Ravno nemotiviranost visokošolskih
predavateljev vodi do neuspeha pri vpeljevanju e-izobraževanja. Da bi
se temu izognili, bi morali zagovorniki e-izobraževanja vključiti vse za-
interesirane strani in hkrati zagotoviti ustrezno usposabljanje, podporo
in infrastrukturo, pa tudi ustrezno finančno nadomestilo za visokošol-
ske predavatelje.
5. Nenazadnje pa je potrebno razviti učinkovite vzvode za soočanje z in
preprečevanje visokih stopenj osipa v procesih e-izobraževanja. Po-
membno je iskanje poti za vzpostavljanje stika in nudenja pomoči šib-
kejšim študentom, izboljšanje splošne učne uspešnosti, pridobivanje
izkušenj v okviru e-izobraževanja ter raziskovanje vseh preostalih de-
javnikov, ki bi lahko ublažili ali vplivali na zmanjšanje osipa v procesih
e-izobraževanja.
Kot je razvidno iz prednosti in pomanjkljivosti e-izobraževanja, je njegovo
vzpostavljanje kompleksno in zahteva interdisciplinaren pristop. Ker pri vpe-
ljevanju e-izobraževanja ne gre le za eno izmed oblik, ki jo lahko svobodno
izbereš, ampak gre za resen poseg v pedagoški proces, ni dovolj, da odgo-
vore na vprašanja podajajo le strokovnjaki s področja pedagogike in didak-
tike, ampak je potrebno vključevati tudi psihologe, sociologe, komunikologe,
antropologe, ekonomiste in računalničarje.
Literatura
Ally, Mohamed. 2004. »Foundations of Educational Theory for Online Lear-
ning«. V The Theory and Practice of Online Learning, ur. Terry Anderson,
15–44. Edmonton, AB: AU Press.
Anderson, Terry, ur. 2004. The Theory and Practice of Online Learning. Edmonton,
AB: AU Press.
27
