Page 23 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
Didaktični vidik uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokem šolstvu
klasične vloge posredovalca znanja v vlogo mentorja, tutorja in spodbuje-
valca.
Učna gradiva v e-izobraževanju
Ker se z uvajanjem dvosmerne sinhrone in umikanjem enosmerne asinhrone
informacijsko-komunikacijske tehnologije vloga učitelja počasi povečuje,
učno gradivo še vedno ohranja pomembno vlogo v pedagoškem procesu.
Ne glede na obliko informacijsko-komunikacijske tehnologije je potrebno iz-
hajati iz izhodišča, da je e-izobraževanje smotrno, načrtno in organizirano iz-
obraževanje. E-izobraževanje mora biti v osnovi smotrno, ker vnaprej določa,
koliko znanja in kakšne kompetence naj si učeči se pridobijo oz. razvijejo. Na-
črtnost e-izobraževanja se odraža, ker se učno gradivo izbira in razvršča po
logičnih ter časovno določenih enotah in poteka po predvidenih metodah
ter tehnikah in je usmerjeno k določenemu zavestno postavljenemu izobra-
ževalnemu cilju oz. smotru.
Organiziranost pa pomeni, da se e-izobraževanja opravlja v določenih
vzgojno-izobraževalnih zavodih in ob natančnem upoštevanju pedagoškega
procesa (Gerlič 2003, 45). Slednje pa pomeni, da mora tudi priprava učnega
gradiva slediti načelom smotrnosti, načrtnosti in organiziranosti ter nasle-
dnjim zakonitostim:
1. Oblikovanje učnih gradiv za potrebe e-izobraževanja zahteva natančen
metodološki pristop k izgradnji gradiva. Predvsem je potrebno paziti na
ustreznost izbranih informacij, točnost in skladnost (Rennie in Morrison
2013; Hug 2007).
2. Prav tako je potrebno posebna pozornost posvetiti dejstvu, da ne po-
sredujemo prevelike količine podatkov. S pomočjo multimedije lahko
zelo obogatimo elektronski učbenik, vendar moramo paziti na ravno
pravšnjo obliko in količino podanih informacij (Jereb in Šmitek 2002).
3. Ob ustreznem oblikovanju in količini podanih informacij pa je po-
trebno ustrezno uporabljati avdio-vizualne učinke. Ker določenih vse-
bin ni mogoče predstaviti zgolj z besedilom in s statično sliko, je po-
trebna smiselna vključitev avdio- in videovsebin, ki nudijo možnost
predvajanja na zahtevo (Eljton idr. 2002).
4. Gradivo, ki se uporablja pri e-izobraževanju, naj bi vključevalo tudi pre-
izkuse za začetno, sprotno in končno preverjanje znanja. Slednje nam-
reč omogoča učečemu se takojšnjo povratno informacijo in nudenje
pomoči s strani učitelja, v kolikor usvojeno znanje ne ustreza začrtanim
standardom (Hounsell v Fry, Ketteridge in Mashall 2008).
23
klasične vloge posredovalca znanja v vlogo mentorja, tutorja in spodbuje-
valca.
Učna gradiva v e-izobraževanju
Ker se z uvajanjem dvosmerne sinhrone in umikanjem enosmerne asinhrone
informacijsko-komunikacijske tehnologije vloga učitelja počasi povečuje,
učno gradivo še vedno ohranja pomembno vlogo v pedagoškem procesu.
Ne glede na obliko informacijsko-komunikacijske tehnologije je potrebno iz-
hajati iz izhodišča, da je e-izobraževanje smotrno, načrtno in organizirano iz-
obraževanje. E-izobraževanje mora biti v osnovi smotrno, ker vnaprej določa,
koliko znanja in kakšne kompetence naj si učeči se pridobijo oz. razvijejo. Na-
črtnost e-izobraževanja se odraža, ker se učno gradivo izbira in razvršča po
logičnih ter časovno določenih enotah in poteka po predvidenih metodah
ter tehnikah in je usmerjeno k določenemu zavestno postavljenemu izobra-
ževalnemu cilju oz. smotru.
Organiziranost pa pomeni, da se e-izobraževanja opravlja v določenih
vzgojno-izobraževalnih zavodih in ob natančnem upoštevanju pedagoškega
procesa (Gerlič 2003, 45). Slednje pa pomeni, da mora tudi priprava učnega
gradiva slediti načelom smotrnosti, načrtnosti in organiziranosti ter nasle-
dnjim zakonitostim:
1. Oblikovanje učnih gradiv za potrebe e-izobraževanja zahteva natančen
metodološki pristop k izgradnji gradiva. Predvsem je potrebno paziti na
ustreznost izbranih informacij, točnost in skladnost (Rennie in Morrison
2013; Hug 2007).
2. Prav tako je potrebno posebna pozornost posvetiti dejstvu, da ne po-
sredujemo prevelike količine podatkov. S pomočjo multimedije lahko
zelo obogatimo elektronski učbenik, vendar moramo paziti na ravno
pravšnjo obliko in količino podanih informacij (Jereb in Šmitek 2002).
3. Ob ustreznem oblikovanju in količini podanih informacij pa je po-
trebno ustrezno uporabljati avdio-vizualne učinke. Ker določenih vse-
bin ni mogoče predstaviti zgolj z besedilom in s statično sliko, je po-
trebna smiselna vključitev avdio- in videovsebin, ki nudijo možnost
predvajanja na zahtevo (Eljton idr. 2002).
4. Gradivo, ki se uporablja pri e-izobraževanju, naj bi vključevalo tudi pre-
izkuse za začetno, sprotno in končno preverjanje znanja. Slednje nam-
reč omogoča učečemu se takojšnjo povratno informacijo in nudenje
pomoči s strani učitelja, v kolikor usvojeno znanje ne ustreza začrtanim
standardom (Hounsell v Fry, Ketteridge in Mashall 2008).
23
