Page 34 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
a Štemberger
ževanja učiteljev, ki mora bodočim učiteljem omogočiti, da že med štu-
dijem pridobijo ustrezne kompetence za didaktično rabo IKT.
3. Dostop do virov. Pomembno oviro predstavlja tudi omejen dostop do
opreme, premajhno število računalnikov in programov ter posledično
težja organizacija dela z IKT.
4. Odpor do sprememb in negativen odnos. Ertmer, Adison in Lane (1999)
menijo, da se spremembe lahko odvijajo počasi predvsem zaradi učite-
ljevega splošnega odpora do novosti, kar bi lahko veljalo tudi za vpe-
ljavo IKT.
Tako predstavljene ovire potrjuje tudi raziskava Mura in Diamantinija (2014),
katere rezultati kažejo, da je IKT med učitelji razširjena, a je raven njene vklju-
čenosti v neposredni vzgojno-izobraževalni proces nizka. Učitelji poročajo,
da bi potrebovali dodatna usposabljanja za didaktično rabo IKT. Učitelji imajo
sicer pozitiven odnos do IKT, opozarjajo pa na težavo varne rabe interneta
ter poudarjajo, da bi morala šola bistveno prispevati k razvoju zdravega od-
nosa do IKT. Tudi Salehi in Salehi (2012) sta ugotovila, da na deklarativni ravni
učitelji izražajo željo po uporabi IKT v učilnici, vendar se pri tem soočajo z
nekaterimi ovirami: neustrezno opremo in podporo na šolah, pomanjkljiv
dostop do interneta in tudi pomanjkanje časa. Na drugi strani pa raziskava,
ki sta jo opravila Ott in Grigic-Magnusson (2017), kaže da učitelji niso prav
naklonjeni moderni tehnologiji.
S hitrim razvojem mobilne tehnologije pa se vse bolj uveljavlja tudi mož-
nost vključevanja mobilnih naprav v učenje in poučevanje, ki z nekaterimi
svojimi značilnostmi pravzaprav odgovarja na ovire, značilne za rabo raču-
nalnikov pri pouku.
Mobilno učenje
Že leta 2013 so pri UNESCU (2013, 42) zapisali, da je prvič v zgodovini človeštva
na našem planetu več mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov kot ljudi.
Vsak dan telefone uporablja 6 milijard ljudi in ne le za klice, pač pa tudi za
preverjanje e-pošte, dostop do socialnih omrežij, hitro iskanje informacij na
spletu, navigacijo itd. Še bolj to velja za mlade, ki telefone uporabljajo več ur
dnevno (Moura in Carvalho 2008).
Zaradi svoje uporabnosti in dostopnosti telefoni ponujajo široke možnosti
svoje rabe v poučevanju in učenju za učence v različnih izobraževalnih konte-
kstih. Pojavlja pa se vprašanje, kako pogosto se uporabljajo pri učenju in pou-
čevanju in kakšen vpliv imajo na tem področju. Motiwalla (2007) je ugotavljal,
da je brezžično komuniciranje, ki vključuje sistem kratkih telefonskih sporočil
34
ževanja učiteljev, ki mora bodočim učiteljem omogočiti, da že med štu-
dijem pridobijo ustrezne kompetence za didaktično rabo IKT.
3. Dostop do virov. Pomembno oviro predstavlja tudi omejen dostop do
opreme, premajhno število računalnikov in programov ter posledično
težja organizacija dela z IKT.
4. Odpor do sprememb in negativen odnos. Ertmer, Adison in Lane (1999)
menijo, da se spremembe lahko odvijajo počasi predvsem zaradi učite-
ljevega splošnega odpora do novosti, kar bi lahko veljalo tudi za vpe-
ljavo IKT.
Tako predstavljene ovire potrjuje tudi raziskava Mura in Diamantinija (2014),
katere rezultati kažejo, da je IKT med učitelji razširjena, a je raven njene vklju-
čenosti v neposredni vzgojno-izobraževalni proces nizka. Učitelji poročajo,
da bi potrebovali dodatna usposabljanja za didaktično rabo IKT. Učitelji imajo
sicer pozitiven odnos do IKT, opozarjajo pa na težavo varne rabe interneta
ter poudarjajo, da bi morala šola bistveno prispevati k razvoju zdravega od-
nosa do IKT. Tudi Salehi in Salehi (2012) sta ugotovila, da na deklarativni ravni
učitelji izražajo željo po uporabi IKT v učilnici, vendar se pri tem soočajo z
nekaterimi ovirami: neustrezno opremo in podporo na šolah, pomanjkljiv
dostop do interneta in tudi pomanjkanje časa. Na drugi strani pa raziskava,
ki sta jo opravila Ott in Grigic-Magnusson (2017), kaže da učitelji niso prav
naklonjeni moderni tehnologiji.
S hitrim razvojem mobilne tehnologije pa se vse bolj uveljavlja tudi mož-
nost vključevanja mobilnih naprav v učenje in poučevanje, ki z nekaterimi
svojimi značilnostmi pravzaprav odgovarja na ovire, značilne za rabo raču-
nalnikov pri pouku.
Mobilno učenje
Že leta 2013 so pri UNESCU (2013, 42) zapisali, da je prvič v zgodovini človeštva
na našem planetu več mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov kot ljudi.
Vsak dan telefone uporablja 6 milijard ljudi in ne le za klice, pač pa tudi za
preverjanje e-pošte, dostop do socialnih omrežij, hitro iskanje informacij na
spletu, navigacijo itd. Še bolj to velja za mlade, ki telefone uporabljajo več ur
dnevno (Moura in Carvalho 2008).
Zaradi svoje uporabnosti in dostopnosti telefoni ponujajo široke možnosti
svoje rabe v poučevanju in učenju za učence v različnih izobraževalnih konte-
kstih. Pojavlja pa se vprašanje, kako pogosto se uporabljajo pri učenju in pou-
čevanju in kakšen vpliv imajo na tem področju. Motiwalla (2007) je ugotavljal,
da je brezžično komuniciranje, ki vključuje sistem kratkih telefonskih sporočil
34
