Page 39 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
Priložnosti in izzivi mobilnega učenja
ki so podobni izzivom rabe IKT v izobraževanju, poleg tega pa se, jasno, po-
javljajo tudi izzivi, ki so specifični le za mobilno učenje. Med ključne izzive
tako sodijo omejene možnosti usposabljanja učiteljev za uporabo mobilne
tehnologije pri pouku, skrb glede varnosti in zasebnosti na spletu, negativna
stališča do uporabe mobilnih telefonov v izobraževanju tako s strani nekate-
rih učiteljev kot tudi staršev, neenakost pri posedovanju mobilnih telefonov
(UNESCO 2012b). Glede na pozitivne vidike, ki jih mobilno učenje prinaša v
poučevanje in učenje, pa je na izzive potrebno odgovoriti s ključnimi ele-
menti, ki omogočajo učinkovito rabo mobilne tehnologije pri poučevanju in
učenju (UNESCO 2012a; UNESCO 2013):
1. Vključitev mobilne tehnologije v izobraževalno politiko. Večina smernic o
IKT v izobraževanju je bila oblikovana v obdobju, ko mobilni telefoni še
niso bili tako izpopolnjeni (npr. pametni telefoni); tako se smernice niso
usmerjale v možnosti, ki jih ponuja sodobna mobilna tehnologija (v na-
daljevanju MT). Smiselno bi bilo, da bi bile smernice o rabi mobilne teh-
nologije vključene v že obstoječe IKT-politike. Pri tem je priporočljivo,
da se spoznanja o rabi mobilne tehnologije vključi v širše razumevanje
IKT v izobraževanju (UNESCO 2013).
2. Povečanje nabora vsebin, ki so dostopne preko mobilnih naprav. Največji
izziv na področju mobilnega učenja je pomanjkanje vsebine, ki bi bila
prilagojena za dostopanje preko mobilnih telefonov (UNESCO 2012a).
Prav zato je potrebno pri ustvarjanju vsebine predvidevati rabo le-te
za mobilne telefone. Pozornost je potrebno nameniti tudi jeziku vse-
bine, saj je lahko nerazumevanje jezika predstavlja oviro za mobilno
učenje; v tem smislu je potrebno vzpostaviti tudi nacionalne izobra-
ževalne portale. Pri ustvarjanju vsebine je torej potrebno imeti v mi-
slih različne skupine učencev in njihove značilnosti. Pri urejanju tega
področja si je smiselno pomagati z odprtimi licencami (UNESCO 2013).
Dodatni izziv je tudi dostopnost vsebine, ki je nemalokrat omejena z
licencami, zato se zdi Open educational resources (OERs) ustrezna re-
šitev tega problema. OERs so izobraževalna gradiva, kot so učbeniki,
vodniki, raziskovalni članki, videi, ki so lahko prosto dostopni in upora-
bljani, lahko se jih spreminja in deli. Temeljijo na licencah, kot je Cre-
ative Commons, ki spodbujajo k delitvi in distribuciji virov (UNESCO
2012a).
3. Razširitev in izboljšanje povezanosti v smislu zagotavljanja enakosti in
enakih možnosti dostopa za vse. Možnosti mobilnega učenja se lahko
uresničujejo na temelju zanesljivih povezav z internetom, kar pomeni,
39
ki so podobni izzivom rabe IKT v izobraževanju, poleg tega pa se, jasno, po-
javljajo tudi izzivi, ki so specifični le za mobilno učenje. Med ključne izzive
tako sodijo omejene možnosti usposabljanja učiteljev za uporabo mobilne
tehnologije pri pouku, skrb glede varnosti in zasebnosti na spletu, negativna
stališča do uporabe mobilnih telefonov v izobraževanju tako s strani nekate-
rih učiteljev kot tudi staršev, neenakost pri posedovanju mobilnih telefonov
(UNESCO 2012b). Glede na pozitivne vidike, ki jih mobilno učenje prinaša v
poučevanje in učenje, pa je na izzive potrebno odgovoriti s ključnimi ele-
menti, ki omogočajo učinkovito rabo mobilne tehnologije pri poučevanju in
učenju (UNESCO 2012a; UNESCO 2013):
1. Vključitev mobilne tehnologije v izobraževalno politiko. Večina smernic o
IKT v izobraževanju je bila oblikovana v obdobju, ko mobilni telefoni še
niso bili tako izpopolnjeni (npr. pametni telefoni); tako se smernice niso
usmerjale v možnosti, ki jih ponuja sodobna mobilna tehnologija (v na-
daljevanju MT). Smiselno bi bilo, da bi bile smernice o rabi mobilne teh-
nologije vključene v že obstoječe IKT-politike. Pri tem je priporočljivo,
da se spoznanja o rabi mobilne tehnologije vključi v širše razumevanje
IKT v izobraževanju (UNESCO 2013).
2. Povečanje nabora vsebin, ki so dostopne preko mobilnih naprav. Največji
izziv na področju mobilnega učenja je pomanjkanje vsebine, ki bi bila
prilagojena za dostopanje preko mobilnih telefonov (UNESCO 2012a).
Prav zato je potrebno pri ustvarjanju vsebine predvidevati rabo le-te
za mobilne telefone. Pozornost je potrebno nameniti tudi jeziku vse-
bine, saj je lahko nerazumevanje jezika predstavlja oviro za mobilno
učenje; v tem smislu je potrebno vzpostaviti tudi nacionalne izobra-
ževalne portale. Pri ustvarjanju vsebine je torej potrebno imeti v mi-
slih različne skupine učencev in njihove značilnosti. Pri urejanju tega
področja si je smiselno pomagati z odprtimi licencami (UNESCO 2013).
Dodatni izziv je tudi dostopnost vsebine, ki je nemalokrat omejena z
licencami, zato se zdi Open educational resources (OERs) ustrezna re-
šitev tega problema. OERs so izobraževalna gradiva, kot so učbeniki,
vodniki, raziskovalni članki, videi, ki so lahko prosto dostopni in upora-
bljani, lahko se jih spreminja in deli. Temeljijo na licencah, kot je Cre-
ative Commons, ki spodbujajo k delitvi in distribuciji virov (UNESCO
2012a).
3. Razširitev in izboljšanje povezanosti v smislu zagotavljanja enakosti in
enakih možnosti dostopa za vse. Možnosti mobilnega učenja se lahko
uresničujejo na temelju zanesljivih povezav z internetom, kar pomeni,
39
