Page 36 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
a Štemberger
izven šole. Mobilno učenje pa je večinoma neregulirano in sloni na cenejši
opremi, poleg tega pa gre za obratni pristop kot pri tradicionalnem pristopu:
IKT-mobilne telefone učenci uporabljajo v vsakdanjem življenju, za branje,
fotografiranje, snemanje, pisanje, igranje igric ter komuniciranje. Prav zaradi
različnih pristopov je potrebna rekonceptualizacija možnosti IKT kot tudi
modelov uporabe (UNESCO 2012a). Mobilno učenje vključuje uporabo mo-
bilne tehnologije samostojno ali v kombinaciji z drugimi IKT-pripomočki z
namenom omogočanja učenja kadarkoli in kjerkoli. Učenje lahko poteka na
različne načine: ljudje lahko uporabijo mobitel za dostop do izobraževalnih
virov, za povezovanje z drugimi, za ustvarjanje vsebin znotraj in zunaj učil-
nice (UNESCO 2013, 7).
M-učenje ni le učenje z uporabo mobilne tehnologije, pač pa pomeni tudi
pomembne spremembe v načinu poučevanja in učenja. Vpliva namreč na
to, kako se učenci učijo, na vlogo učitelja in izobraževalne ustanove (Moura
in Carvalho 2008), spreminja vedenje in interakcijo med učiteljem in učenci
ter med učenci (Motiwalla 2007) ali, kot je navedla Koole (2009), pri mobilnem
učenju je vedno potrebno upoštevati ne le tehnični vidik, pač pa tudi procese
posameznikovega učenja in učenja družbe kot celote.
Poudariti je potrebno, da se mobilne tehnologije konstantno in zelo hitro
razvijajo ter vsak dan znova omogočajo nepredstavljive možnosti (UNESCO
2013). Hkrati pa se je potrebno zavedati, da učenje preko mobilnih naprav
ne more nadomestiti pouka v razredu, z ustrezno osmišljenostjo in utemelji-
tvijo pa lahko dopolnjuje in prinaša dodano vrednost obstoječim pristopom
k učenju (Motiwalla 2007; UNESCO 2013).
Nekateri modeli mobilnega učenja
Motiwalla (2007) je oblikoval model mobilnega učenja, ki temelji na dveh
ravneh, prva je mobilna povezanost, ki je bolj domena tehnologije, aplika-
cij, druga pa je e-učenje, ki se usmerja na rabo interneta in informacijsko-
komunikacijske tehnologije v izobraževanju.
Mobilna povezanost. Brezžična povezava omogoča učečim se, da dostopajo
do informacij kjerkoli in da opravljajo svoje študijske obveznosti kjerkoli, torej
se prednosti te povezanosti kažejo na različnih ravneh. Motiwalla (2007):
– mobilni aparati so običajno personalizirani ali individualizirani;
– mobilna povezanost izboljša sodelovanje preko takojšnje interakcije,
ne glede na čas in prostor;
– mobilna povezanost omogoča lažje usklajevanje različnih dejavnosti
učečih se.
36
izven šole. Mobilno učenje pa je večinoma neregulirano in sloni na cenejši
opremi, poleg tega pa gre za obratni pristop kot pri tradicionalnem pristopu:
IKT-mobilne telefone učenci uporabljajo v vsakdanjem življenju, za branje,
fotografiranje, snemanje, pisanje, igranje igric ter komuniciranje. Prav zaradi
različnih pristopov je potrebna rekonceptualizacija možnosti IKT kot tudi
modelov uporabe (UNESCO 2012a). Mobilno učenje vključuje uporabo mo-
bilne tehnologije samostojno ali v kombinaciji z drugimi IKT-pripomočki z
namenom omogočanja učenja kadarkoli in kjerkoli. Učenje lahko poteka na
različne načine: ljudje lahko uporabijo mobitel za dostop do izobraževalnih
virov, za povezovanje z drugimi, za ustvarjanje vsebin znotraj in zunaj učil-
nice (UNESCO 2013, 7).
M-učenje ni le učenje z uporabo mobilne tehnologije, pač pa pomeni tudi
pomembne spremembe v načinu poučevanja in učenja. Vpliva namreč na
to, kako se učenci učijo, na vlogo učitelja in izobraževalne ustanove (Moura
in Carvalho 2008), spreminja vedenje in interakcijo med učiteljem in učenci
ter med učenci (Motiwalla 2007) ali, kot je navedla Koole (2009), pri mobilnem
učenju je vedno potrebno upoštevati ne le tehnični vidik, pač pa tudi procese
posameznikovega učenja in učenja družbe kot celote.
Poudariti je potrebno, da se mobilne tehnologije konstantno in zelo hitro
razvijajo ter vsak dan znova omogočajo nepredstavljive možnosti (UNESCO
2013). Hkrati pa se je potrebno zavedati, da učenje preko mobilnih naprav
ne more nadomestiti pouka v razredu, z ustrezno osmišljenostjo in utemelji-
tvijo pa lahko dopolnjuje in prinaša dodano vrednost obstoječim pristopom
k učenju (Motiwalla 2007; UNESCO 2013).
Nekateri modeli mobilnega učenja
Motiwalla (2007) je oblikoval model mobilnega učenja, ki temelji na dveh
ravneh, prva je mobilna povezanost, ki je bolj domena tehnologije, aplika-
cij, druga pa je e-učenje, ki se usmerja na rabo interneta in informacijsko-
komunikacijske tehnologije v izobraževanju.
Mobilna povezanost. Brezžična povezava omogoča učečim se, da dostopajo
do informacij kjerkoli in da opravljajo svoje študijske obveznosti kjerkoli, torej
se prednosti te povezanosti kažejo na različnih ravneh. Motiwalla (2007):
– mobilni aparati so običajno personalizirani ali individualizirani;
– mobilna povezanost izboljša sodelovanje preko takojšnje interakcije,
ne glede na čas in prostor;
– mobilna povezanost omogoča lažje usklajevanje različnih dejavnosti
učečih se.
36
