Page 54 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 54
ja Čotar Konrad
Kot je razvidno iz opisanega modela DigComEdu (glej sliko 1), sta dose-
ganje in razvoj digitalnih kompetenc učencev možna zgolj pod pogojem
zavedanja digitalnih kompetenc učiteljev, na kar je smiselno opozoriti že v
obdobju izobraževanja študentov – bodočih učiteljev. Dejstvo je namreč,
da vključevanje tehnologije v izobraževanje samo po sebi ne more spremi-
njati kvalitete učnih praks, nasprotno, pogosto jih celo ovira, še posebej ta-
krat, ko jih učitelj ne rekonstruira smiselno skupaj s študenti (Somekh 2008;
Brečko 2015). Kot namreč poudarja Rutarjeva (2013, 89) se samo prek »aktivno-
sti otroka v procesih učenja [. . .] lahko vzpostavita možnost konceptualizacije
otrokovega učenja, ki se dogaja z učiteljevim [. . .] poučevanjem, in možnost
razvoja otrokove odgovornosti«.
Na osnovi predstavljenih ugotovitev in teoretičnih modelov lahko zaklju-
čimo, da je eden ključnih elementov, ki zagotavlja razvoj in spodbujanje di-
gitalnih kompetenc učencev kot temeljnih spretnosti 21. stoletja, predvsem
ustrezno usposobljen učitelj, čigar izobraževanje se prične že na fakulteti.
V ta namen smo v okviru preliminarne študije razvili in validirali Vprašal-
nik kompetenc študentov pedagoških študijskih programov za didaktično
rabo IKT pri učenju in poučevanju (v nadaljevanju VIKT-š), s katerim bomo
analizirali trenutno stanje (ne)naklonjenosti študentov do rabe IKT za uče-
nje in poučevanje ter ugotavljali samooceno usposobljenosti za rabo IKT.
Dejstvo je namreč, da lahko študenti kot bodoči učitelji z ustreznim vklju-
čevanjem tehnologije že v okviru dodiplomskega in podiplomskega izobra-
ževanja dobijo možnost in priložnost za učenje o tem, kakšne priložnosti
pri različnih učnih aktivnostih ponuja raba IKT-orodij (Ploj Virtič in Pšunder
2014).
Namen in cilj študije
Namen študije je konstrukcija in validacija preliminarne verzije samooce-
njevalnega Vprašalnika kompetenc študentov pedagoških študijskih progra-
mov za didaktično rabo IKT pri učenju in poučevanju (v nadaljevanju VIKT-š).
Cilj študije je v okviru preliminarne verzije vprašalnika preveriti osnovne mer-
ske značilnosti VIKT-š in ugotoviti razlike v samooceni kompetenc za didak-
tično rabo IKT pri učenju ter poučevanju bodočih učiteljev glede na stopnjo
in način študija.
Vsebinske osnove lestvice
Vsebinsko osnovo Vprašalnika IKT-kompetenc študentov smo oblikovali na
osnovi modela DigCompEdu (European Framework for the Digital Compe-
tence of Educators: DigCompEdu 2017) in spletnega orodja za samopreverja-
54
Kot je razvidno iz opisanega modela DigComEdu (glej sliko 1), sta dose-
ganje in razvoj digitalnih kompetenc učencev možna zgolj pod pogojem
zavedanja digitalnih kompetenc učiteljev, na kar je smiselno opozoriti že v
obdobju izobraževanja študentov – bodočih učiteljev. Dejstvo je namreč,
da vključevanje tehnologije v izobraževanje samo po sebi ne more spremi-
njati kvalitete učnih praks, nasprotno, pogosto jih celo ovira, še posebej ta-
krat, ko jih učitelj ne rekonstruira smiselno skupaj s študenti (Somekh 2008;
Brečko 2015). Kot namreč poudarja Rutarjeva (2013, 89) se samo prek »aktivno-
sti otroka v procesih učenja [. . .] lahko vzpostavita možnost konceptualizacije
otrokovega učenja, ki se dogaja z učiteljevim [. . .] poučevanjem, in možnost
razvoja otrokove odgovornosti«.
Na osnovi predstavljenih ugotovitev in teoretičnih modelov lahko zaklju-
čimo, da je eden ključnih elementov, ki zagotavlja razvoj in spodbujanje di-
gitalnih kompetenc učencev kot temeljnih spretnosti 21. stoletja, predvsem
ustrezno usposobljen učitelj, čigar izobraževanje se prične že na fakulteti.
V ta namen smo v okviru preliminarne študije razvili in validirali Vprašal-
nik kompetenc študentov pedagoških študijskih programov za didaktično
rabo IKT pri učenju in poučevanju (v nadaljevanju VIKT-š), s katerim bomo
analizirali trenutno stanje (ne)naklonjenosti študentov do rabe IKT za uče-
nje in poučevanje ter ugotavljali samooceno usposobljenosti za rabo IKT.
Dejstvo je namreč, da lahko študenti kot bodoči učitelji z ustreznim vklju-
čevanjem tehnologije že v okviru dodiplomskega in podiplomskega izobra-
ževanja dobijo možnost in priložnost za učenje o tem, kakšne priložnosti
pri različnih učnih aktivnostih ponuja raba IKT-orodij (Ploj Virtič in Pšunder
2014).
Namen in cilj študije
Namen študije je konstrukcija in validacija preliminarne verzije samooce-
njevalnega Vprašalnika kompetenc študentov pedagoških študijskih progra-
mov za didaktično rabo IKT pri učenju in poučevanju (v nadaljevanju VIKT-š).
Cilj študije je v okviru preliminarne verzije vprašalnika preveriti osnovne mer-
ske značilnosti VIKT-š in ugotoviti razlike v samooceni kompetenc za didak-
tično rabo IKT pri učenju ter poučevanju bodočih učiteljev glede na stopnjo
in način študija.
Vsebinske osnove lestvice
Vsebinsko osnovo Vprašalnika IKT-kompetenc študentov smo oblikovali na
osnovi modela DigCompEdu (European Framework for the Digital Compe-
tence of Educators: DigCompEdu 2017) in spletnega orodja za samopreverja-
54
