Page 57 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 57
Validacija vprašalnika digitalnih kompetenc študentov
Mann-Whitneyevega testa ugotavljali razlike v poročani usposobljenosti štu-
dentov za rabo IKT za učenje in poučevanje glede na stopnjo ter način študija.
Rezultate podrobneje predstavljamo v nadaljevanju.
Rezultati z diskusijo
Deskriptivne spremenljivke VIKT-š
Opisne statistike VIKT-š (preglednica 4) prikazujejo odgovore študentov na
trditve o lastni usposobljenosti za didaktično rabo IKT za učenje in poučeva-
nje. Ugotavljamo lahko, da je distribucija odgovorov pri vseh postavkah izra-
zito nenormalno razporejena, iz česar lahko sklepamo, da se pri posameznih
postavkah v povprečju študenti ocenjujejo z relativno skrajnimi vrednostmi
(izražajo visoko strinjanje ali visoko nestrinjanje s postavko). Omenjeno lahko
utemeljimo z vsebino postavljenih trditev, ki so izražala relativno jasna stali-
šča (npr. 2. postavka z najvišjo stopnjo strinjanja »Menim, da z uporabo IKT
pri učenju in poučevanju lahko ustvarjamo nove učne izkušnje za učence«) ali
konkretne situacije (npr. 30. postavka z najnižjo stopnjo strinjanja »Poznam
IKT-orodja za samovrednotenje in/ali vrstniško ocenjevanje učencev«), ki so
zahtevala jasno opredelitev.
Zanesljivost VIKT-š
Zanesljivost vprašalnika smo preverjali na podlagi koeficienta notranje konsi-
stentnosti – Crombachovega α, pri čemer je bila zanesljivost celotnega vpra-
šalnika zadovoljiva (0,869). Nato smo na osnovi analize korelacije posamezne
trditve s skupnim rezultatom na VIKT-š izločili še pet postavk (1, 3, 14, 29, 35), za
katere smo ugotovili, da zelo nizko korelirajo (razpon od 0,19 do 0,30). Končna
oblika vprašalnika vsebuje 30 postavk in kaže zadovoljivo zanesljivost (α =
0,877). Dodatno smo zanesljivost preverjali tudi s faktorizacijo (spodnja meja
rtt = 0.781), ki kaže na ustrezno zanesljivost vprašalnika (Field 2009).
Veljavnost VIKT-š
Z namenom ugotavljanja latentnih spremenljivk oz. dimenzij vprašalnika
smo preverjali konstruktno veljavnost vprašalnika na osnovi metode glavnih
komponent. Rezultati testov vzorčenja pokažejo zadovoljive vrednosti (Field
2009) in omenjene analize dopuščajo (Kaiser-Mayer-Olkin = 0,837; Bartlettov
test sferičnosti: χ2 (435) = 2397,95; p < 0,000).
Ker vsebinska osnova vprašalnika VIKT-š izhaja iz modela digitalnih kom-
petenc (DigCompEdu), ki smo ga predstavili v teoretičnem delu prispevka in
na osnovi katerega lahko sklepamo, da so dimenzije digitalnih kompetenc
57
Mann-Whitneyevega testa ugotavljali razlike v poročani usposobljenosti štu-
dentov za rabo IKT za učenje in poučevanje glede na stopnjo ter način študija.
Rezultate podrobneje predstavljamo v nadaljevanju.
Rezultati z diskusijo
Deskriptivne spremenljivke VIKT-š
Opisne statistike VIKT-š (preglednica 4) prikazujejo odgovore študentov na
trditve o lastni usposobljenosti za didaktično rabo IKT za učenje in poučeva-
nje. Ugotavljamo lahko, da je distribucija odgovorov pri vseh postavkah izra-
zito nenormalno razporejena, iz česar lahko sklepamo, da se pri posameznih
postavkah v povprečju študenti ocenjujejo z relativno skrajnimi vrednostmi
(izražajo visoko strinjanje ali visoko nestrinjanje s postavko). Omenjeno lahko
utemeljimo z vsebino postavljenih trditev, ki so izražala relativno jasna stali-
šča (npr. 2. postavka z najvišjo stopnjo strinjanja »Menim, da z uporabo IKT
pri učenju in poučevanju lahko ustvarjamo nove učne izkušnje za učence«) ali
konkretne situacije (npr. 30. postavka z najnižjo stopnjo strinjanja »Poznam
IKT-orodja za samovrednotenje in/ali vrstniško ocenjevanje učencev«), ki so
zahtevala jasno opredelitev.
Zanesljivost VIKT-š
Zanesljivost vprašalnika smo preverjali na podlagi koeficienta notranje konsi-
stentnosti – Crombachovega α, pri čemer je bila zanesljivost celotnega vpra-
šalnika zadovoljiva (0,869). Nato smo na osnovi analize korelacije posamezne
trditve s skupnim rezultatom na VIKT-š izločili še pet postavk (1, 3, 14, 29, 35), za
katere smo ugotovili, da zelo nizko korelirajo (razpon od 0,19 do 0,30). Končna
oblika vprašalnika vsebuje 30 postavk in kaže zadovoljivo zanesljivost (α =
0,877). Dodatno smo zanesljivost preverjali tudi s faktorizacijo (spodnja meja
rtt = 0.781), ki kaže na ustrezno zanesljivost vprašalnika (Field 2009).
Veljavnost VIKT-š
Z namenom ugotavljanja latentnih spremenljivk oz. dimenzij vprašalnika
smo preverjali konstruktno veljavnost vprašalnika na osnovi metode glavnih
komponent. Rezultati testov vzorčenja pokažejo zadovoljive vrednosti (Field
2009) in omenjene analize dopuščajo (Kaiser-Mayer-Olkin = 0,837; Bartlettov
test sferičnosti: χ2 (435) = 2397,95; p < 0,000).
Ker vsebinska osnova vprašalnika VIKT-š izhaja iz modela digitalnih kom-
petenc (DigCompEdu), ki smo ga predstavili v teoretičnem delu prispevka in
na osnovi katerega lahko sklepamo, da so dimenzije digitalnih kompetenc
57
