Page 49 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
Validacija vprašalnika digitalnih
kompetenc študentov pedagoških
študijskih programov
Sonja Čotar Konrad
Univerza na Primorskem
sonja.cotarkonrad@pef.upr.si
V okviru prispevka predstavljamo konstrukcijo in validacijo preliminarne razli-
čice samoocenjevalnega Vprašalnika kompetenc študentov pedagoških štu-
dijskih programov za didaktično rabo IKT pri učenju in poučevanju (VIKT-š).
Vprašalnik je vsebinsko zasnovan na DigCompEdu ter spletnem orodju za sa-
mopreverjanje kompetenc za didaktično rabo IKT (TET-SAT). Veljavnost preli-
minarne različice je bila preverjena z uporabo konfirmatorne in eksploratorne
faktorske analize, za ugotavljanje zanesljivosti pa je bila uporabljena mera no-
tranje konsistentnosti, Cronbachov alfa koeficient. Na osnovi faktorske analize
ter analize diagrama scatter plot smo oblikovali šest dimenzij: digitalna peda-
gogika, digitalno vrednotenje, opolnomočenje učenca, digitalna varnost, na-
klonjenost klasičnemu načinu učenja in poučevanja, spodbujanje razvoja digi-
talnih kompetenc učencev. Rezultati kažejo, da je preliminarna različica VIKT-š
veljaven ter zanesljiv instrument, ki lahko služi za samooceno kompetentnosti
študentov pedagoških študijskih programov za didaktično rabo IKT.
Ključne besede: model DigComEdu, digitalne kompetence učiteljev, konstruk-
cija lestvice, validacija lestvice, študenti pedagoških študijskih programov
Uvod
Soočanje s spreminjajočim se svetom je skozi zgodovino šolskega sistema
od slednjega vedno zahteval ustrezen odgovor in prilagoditve. Podobno se s
hitrimi ekonomskimi in socialnimi premiki srečujemo tudi danes, pri čemer se
relativno velike spremembe dogajajo na področju digitalizacije vsakdanjega
življenja posameznika.
Posledično se mora vzgojno-izobraževalni sistem z izobraževalnimi poli-
tikami in s temeljnimi izobraževalnimi vsebinami (kot so npr. pedagogika,
profesionalni razvoj učiteljev in ocenjevanje ter vrednotenje znanja) odzvati
s ponovno evalvacijo le-teh v luči digitalizacije in informatizacije današnje
družbe ter preoblikovati z vidika vključevanja spretnosti 21. stoletja (OECD
2009), ki so kritično mišljenje, spletno komuniciranje, spretnosti reševanja
problemov, sodelovanje in digitalna pismenost. Le na ta način lahko sistem
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.49-67
kompetenc študentov pedagoških
študijskih programov
Sonja Čotar Konrad
Univerza na Primorskem
sonja.cotarkonrad@pef.upr.si
V okviru prispevka predstavljamo konstrukcijo in validacijo preliminarne razli-
čice samoocenjevalnega Vprašalnika kompetenc študentov pedagoških štu-
dijskih programov za didaktično rabo IKT pri učenju in poučevanju (VIKT-š).
Vprašalnik je vsebinsko zasnovan na DigCompEdu ter spletnem orodju za sa-
mopreverjanje kompetenc za didaktično rabo IKT (TET-SAT). Veljavnost preli-
minarne različice je bila preverjena z uporabo konfirmatorne in eksploratorne
faktorske analize, za ugotavljanje zanesljivosti pa je bila uporabljena mera no-
tranje konsistentnosti, Cronbachov alfa koeficient. Na osnovi faktorske analize
ter analize diagrama scatter plot smo oblikovali šest dimenzij: digitalna peda-
gogika, digitalno vrednotenje, opolnomočenje učenca, digitalna varnost, na-
klonjenost klasičnemu načinu učenja in poučevanja, spodbujanje razvoja digi-
talnih kompetenc učencev. Rezultati kažejo, da je preliminarna različica VIKT-š
veljaven ter zanesljiv instrument, ki lahko služi za samooceno kompetentnosti
študentov pedagoških študijskih programov za didaktično rabo IKT.
Ključne besede: model DigComEdu, digitalne kompetence učiteljev, konstruk-
cija lestvice, validacija lestvice, študenti pedagoških študijskih programov
Uvod
Soočanje s spreminjajočim se svetom je skozi zgodovino šolskega sistema
od slednjega vedno zahteval ustrezen odgovor in prilagoditve. Podobno se s
hitrimi ekonomskimi in socialnimi premiki srečujemo tudi danes, pri čemer se
relativno velike spremembe dogajajo na področju digitalizacije vsakdanjega
življenja posameznika.
Posledično se mora vzgojno-izobraževalni sistem z izobraževalnimi poli-
tikami in s temeljnimi izobraževalnimi vsebinami (kot so npr. pedagogika,
profesionalni razvoj učiteljev in ocenjevanje ter vrednotenje znanja) odzvati
s ponovno evalvacijo le-teh v luči digitalizacije in informatizacije današnje
družbe ter preoblikovati z vidika vključevanja spretnosti 21. stoletja (OECD
2009), ki so kritično mišljenje, spletno komuniciranje, spretnosti reševanja
problemov, sodelovanje in digitalna pismenost. Le na ta način lahko sistem
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.49-67
