Page 140 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 140
dnje gibalno učenje in poučevanje
tovanje (zaporedje tem, predvideno število ur, opredelitev aktivnosti, vsebin,
načrtovanje časa za preverjanje in ocenjevanje, varnost, …), srednjeročne (te-
matsko načrtovanje) in kratkoročne načrte (sprotno načrtovanje – priprava na
pouk).
Priprava na pouk (v tem delu načrtovanja želi vzgojitelj s pomočjo posa-
meznih vadbenih ur in znotraj njih izbranih vsebin, metod in sredstev doseči
vzgojno-izobraževalne cilje ali standarde znanj, ki so opredeljeni v učnem na-
črtu – kurikulu). Pripravi sledijo izvedba, nadzorovanje, evalvacija, ocenjeva-
nje, testiranje …
Na področju inoviranja konceptov učnih praks se vedno pojavljajo novo-
sti, ki lahko prispevajo k izboljšanju učnih izkušenj. Tako se npr. pojavlja pri-
stop »unschooling«, ki zagovarja, da ne slediš strukturi učnega načrta, ampak
se prilagodiš zanimanju, izkazanim interesom, talentom in razvojnemu tempu
otroka. Menim, da je v primeru, ko vzgojitelj zna in zmore uskladiti in preplesti
oba koncepta, mogoče pričakovati kakovostnejši gibalni razvoj otroka, kot če
uporabljamo samo en koncept.
smernice za oblikovanje strukture učne enote:
– Motivacijski del,
– uvodni del,
– glavni del,
– zaključni del,
– logistična podpora in
– evalvacija učne ure.
140
tovanje (zaporedje tem, predvideno število ur, opredelitev aktivnosti, vsebin,
načrtovanje časa za preverjanje in ocenjevanje, varnost, …), srednjeročne (te-
matsko načrtovanje) in kratkoročne načrte (sprotno načrtovanje – priprava na
pouk).
Priprava na pouk (v tem delu načrtovanja želi vzgojitelj s pomočjo posa-
meznih vadbenih ur in znotraj njih izbranih vsebin, metod in sredstev doseči
vzgojno-izobraževalne cilje ali standarde znanj, ki so opredeljeni v učnem na-
črtu – kurikulu). Pripravi sledijo izvedba, nadzorovanje, evalvacija, ocenjeva-
nje, testiranje …
Na področju inoviranja konceptov učnih praks se vedno pojavljajo novo-
sti, ki lahko prispevajo k izboljšanju učnih izkušenj. Tako se npr. pojavlja pri-
stop »unschooling«, ki zagovarja, da ne slediš strukturi učnega načrta, ampak
se prilagodiš zanimanju, izkazanim interesom, talentom in razvojnemu tempu
otroka. Menim, da je v primeru, ko vzgojitelj zna in zmore uskladiti in preplesti
oba koncepta, mogoče pričakovati kakovostnejši gibalni razvoj otroka, kot če
uporabljamo samo en koncept.
smernice za oblikovanje strukture učne enote:
– Motivacijski del,
– uvodni del,
– glavni del,
– zaključni del,
– logistična podpora in
– evalvacija učne ure.
140
