Page 143 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 143
IGRA KOT SREDSTVO ZGODNJEGA
GIBALNEGA POUČEVANJA

Igra je prvinski način komuniciranja in družbeno zaželjenega prilagajanja
otroka družbi odraslih, ki budi notranje potenciale otrok s pomočjo čutnih,
gibalnih, socialnih in spoznavnih izkušenj v realnem času.

Razvojni psihologi (Vigotski) poudarjajo svobodo kot pomemben dejav-
nik pri otrokovem razvoju. V okolju, v katerem prevladuje svoboda in je vzgo-
jiteljeva vloga nudenje pomoči, ko jo otrok potrebuje, se otrok hitreje uči in
razvija zlasti na področjih, ki so zanj ugodna, ter si s tem razvija in zgradi samo-
zavest ter samospoštovanje, kar je za njegov kasnejši razvoj zelo pomembno.
Zato je igra, v kateri prevladuje svobodna izbira, tako zelo pomembna.

Otrokov razvoj (Marjanovič Umek in Zupančič, 2005; Pišot in Jelovčan,
2006; Gallahue idr. 2011) poteka na področjih, ki se med seboj dopolnjujejo,
pogojujejo in prepletajo ter se lahko prepoznavno izrazi tudi v igri. To so ko-
gnitivni razvoj (razvoj občutenja in zaznavanja, razvoj govora, spoznavanje in
raziskovanje okolja, reševanje problemov), razvoj domišljije in ustvarjalnosti,
razvoj socialne kognicije, emocionalni razvoj (sproščanje in izživljanje čustev,
npr. doživljanje zadovoljstva, premagovanje strahu, premagovanje težav in
konfliktov, uresničevanje želja …), socialni in moralni razvoj (razvoj socialne
kompetentnosti (sodelovanje, razumevanje in upoštevanje drugih), razvoj sa-
mokontrole (npr. impulzivnosti, agresivnosti), osvajanje družbenih pravil in
norm), osebnostni razvoj (razvoj avtonomnosti, spoznavanje sebe (oblikova-
nje samopodobe) in sveta (spoznavanje različnih vlog in vstopanje v svet od-
raslih)) in nenazadnje razvoj gibalnih spretnosti ter sposobnosti, ki je za naš
predmet seveda ključnega pomena.

143
   138   139   140   141   142   143   144   145   146   147   148