Page 166 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 166
dnje gibalno učenje in poučevanje
zahtevajo veliko naučenih gibalnih vzorcev (gimnastika, balet, smučanje, pla-
vanje itd.).
Sistematično vplivamo na otrokov gibalni razvoj s procesom gibalne/
športne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem sistemu, pomemben vpliv pa imajo
tudi otrokove prostočasne dejavnosti v primarnem družinskem okolju in kas-
neje z vrstniki v športnih klubih.
Gibalna obravnava je celostna obravnava posameznika z vsebinami in s
sredstvi gibanja, upoštevajoč posebnosti, zmožnosti in omejitve, ki posame-
znika gibalno opredeljujejo, ter vplive – posledice gibanja v interakciji z oko-
ljem na posameznika.
V primeru, da bo otrok pri športu doživljal negativna čustva, bo šport dobil
predznak negativne asociacije. Slaba športna vadba bo zato otroka za vedno
odvrnila od športa, zato naj bo športna vadba za otroke zabavna in naj jim bo
v užitek. Šport lahko opredelimo tudi kot potrebo. Dobra športna vadba spro-
šča hormone, ki aktivirajo motive, ki bodo izzvali potrebo po športu. Dobra
športna vadba bo povzročila čustva veselja, zadovoljstva; slaba športna vad-
ba bo genetsko prirojeno potrebo po igri, gibanju, športu zavirala, morda celo
zatrla. Otrokov svet ni enak svetu odraslih, ker kar je dolgočasno odraslemu, ni
nujno dolgočasno tudi otroku, zato je treba skrbno pretehtati, kaj je primerno
in pozitivno za otroke, zlasti skozi njihov pogled na svet. Otroci so počasnejši,
zanje je vse novo, radi ponavljajo iste stvari, na njihovo dobro počutje pa vpli-
vajo tako okolje, objekt in izbor rekvizitov kot vsebina in oblika gibalnih/šport
nih dejavnosti.
166
zahtevajo veliko naučenih gibalnih vzorcev (gimnastika, balet, smučanje, pla-
vanje itd.).
Sistematično vplivamo na otrokov gibalni razvoj s procesom gibalne/
športne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem sistemu, pomemben vpliv pa imajo
tudi otrokove prostočasne dejavnosti v primarnem družinskem okolju in kas-
neje z vrstniki v športnih klubih.
Gibalna obravnava je celostna obravnava posameznika z vsebinami in s
sredstvi gibanja, upoštevajoč posebnosti, zmožnosti in omejitve, ki posame-
znika gibalno opredeljujejo, ter vplive – posledice gibanja v interakciji z oko-
ljem na posameznika.
V primeru, da bo otrok pri športu doživljal negativna čustva, bo šport dobil
predznak negativne asociacije. Slaba športna vadba bo zato otroka za vedno
odvrnila od športa, zato naj bo športna vadba za otroke zabavna in naj jim bo
v užitek. Šport lahko opredelimo tudi kot potrebo. Dobra športna vadba spro-
šča hormone, ki aktivirajo motive, ki bodo izzvali potrebo po športu. Dobra
športna vadba bo povzročila čustva veselja, zadovoljstva; slaba športna vad-
ba bo genetsko prirojeno potrebo po igri, gibanju, športu zavirala, morda celo
zatrla. Otrokov svet ni enak svetu odraslih, ker kar je dolgočasno odraslemu, ni
nujno dolgočasno tudi otroku, zato je treba skrbno pretehtati, kaj je primerno
in pozitivno za otroke, zlasti skozi njihov pogled na svet. Otroci so počasnejši,
zanje je vse novo, radi ponavljajo iste stvari, na njihovo dobro počutje pa vpli-
vajo tako okolje, objekt in izbor rekvizitov kot vsebina in oblika gibalnih/šport
nih dejavnosti.
166
