Page 168 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

dnje gibalno učenje in poučevanje

oz. motivacijski in ogrevalni del, glavni oz. storilnostno in razvedrilno usmerje-
ni del, zaključni oz. umiritveni del in zadnji oz. evalvacijski del vadbene enote.

Ogrevanje
V uvodnem delu vadbene enote priporočamo za vse starostne kategori-
je predšolskih otrok:

– različne oblike hoje in teka;
– skoke in lazenja;
– nekatere dinamičnejše oblike plazenj, vlečenj in nošenj;
– mete;
– lovljenja predmetov;
– prijeme partnerja.

Z dobro »zgodbo« lahko otroke bolje in lažje pritegnemo k sodelovanju
ter so zato lahko gibalno učinkovitejši, s tem pa hitreje in uspešneje uresniči-
mo vzgojne in izobraževalne cilje. Razvoj gibalnih sposobnosti, ki ga pravilo-
ma izvajamo v glavnem delu vadbene enote, je najpomembnejši.

Osmislitev gibanja z otrokom prijaznimi in razumljivimi pristopi v obliki
zgodbe, kot npr. oponašanje živali (plazimo se kot polž), naravnih pojavov (zi-
bamo se v vetru) ipd., lahko pozitivno vplivajo na gibalni razvoj.

Z vnaprej načrtovanimi ter razvojni stopnji, gibalnim sposobnostim in
motivaciji prilagojenimi ustreznimi gibalnimi problemi, ki jih otrok samostoj-
no rešuje, se lahko vpliva na razvoj:

– moči – z vsemi oblikami elementarnih in sestavljenih gibanj ter njihovih
kombinacij, ob ustrezni individualni obremenitvi vadečih (uporaba lahkih
bremen);

– koordinacije – z izvajanjem zapletenejših in neobičajnih gibalnih nalog;
– hitrosti – s hitrim izvajanjem teka, lazenja in plezanja ter različnih metov,

udarcev in blokad;
– ravnotežja – z gibanji na zmanjšani podporni ploskvi (hoja, tek, lazenja,

vlečenja, potiskanja, nošenja);
– natančnosti – z natančno izvedbo teka, lazenja, skokov in padcev ali pri

manipulacijah zadevanja cilja (meti, lovljenja);
– gibljivosti, ki pa se lahko razvija le v manjši meri oz. se lahko le ohranja z

doseganjem velikih amplitud gibov, npr. pri plazenju, lazenju in nekaterih
oblikah plezanj.

168