Page 181 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 181
primeri slabe prakse pri gibalnem poučevanju
Rutinski pristopi in postopki ter vsebine:
– Dolgočasne vsebine – odsotnost inovacije pri izboru rekvizitov, pristopov,
oblik in vsebin,
– izogibanje metodičnim načelom – lažje, težje; znano, neznano; enostavno,
sestavljeno …,
– opuščanje »zgodbe« v vadbeni enoti npr. pri otrocih odhod v »živalski vrt«,
ki obsega uvodni, glavni in zaključni del zgodbe, v kateri otroci oponašajo
gibanje različnih živali,
– neupoštevanje logističnih pravil (racionalno organiziranje učencev iz ene
oblike dela v druge oblike; npr. v uvodnem imamo tri skupine, v glavnem
delu štiri),
– skromna uporaba drobnih rekvizitov, orodij, opreme in drugih medijev, ki
lahko prispevajo k kakovostnem programu kinezioloških ukrepov,
– suhoparne gimnastične in krepilne ter druge vaje in vsebine.
Komuniciranje in spodbujanje:
– Ukazovanje namesto vzpostavljanje sodelovalnega odnosa med otroki in
vzgojiteljem,
– prepozno odzivanje ali sploh neodzivanje na ugotovljene slabosti v času
izvedbe vadbene enote,
– hvaljenje osebnostnih lastnosti otroka, ne pa njegovega napredka,
– šibka, neprepričljiva, nesamozavestna, omahljiva komunikacija.
181
Rutinski pristopi in postopki ter vsebine:
– Dolgočasne vsebine – odsotnost inovacije pri izboru rekvizitov, pristopov,
oblik in vsebin,
– izogibanje metodičnim načelom – lažje, težje; znano, neznano; enostavno,
sestavljeno …,
– opuščanje »zgodbe« v vadbeni enoti npr. pri otrocih odhod v »živalski vrt«,
ki obsega uvodni, glavni in zaključni del zgodbe, v kateri otroci oponašajo
gibanje različnih živali,
– neupoštevanje logističnih pravil (racionalno organiziranje učencev iz ene
oblike dela v druge oblike; npr. v uvodnem imamo tri skupine, v glavnem
delu štiri),
– skromna uporaba drobnih rekvizitov, orodij, opreme in drugih medijev, ki
lahko prispevajo k kakovostnem programu kinezioloških ukrepov,
– suhoparne gimnastične in krepilne ter druge vaje in vsebine.
Komuniciranje in spodbujanje:
– Ukazovanje namesto vzpostavljanje sodelovalnega odnosa med otroki in
vzgojiteljem,
– prepozno odzivanje ali sploh neodzivanje na ugotovljene slabosti v času
izvedbe vadbene enote,
– hvaljenje osebnostnih lastnosti otroka, ne pa njegovega napredka,
– šibka, neprepričljiva, nesamozavestna, omahljiva komunikacija.
181