Page 185 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 185
obrazložitev izbranih najpogostejših pojmov v gibalnem poučevanju
stracijo in povratno informacijo s ciljem pridobivanja novih gibalnih infor-
macij in usvajanja novih gibalnih znanj.
Gibalno učenje – osrednja hotena psihofizična dejavnost učenca v učnem pro-
cesu s ciljem pridobivanja novih gibalnih informacij in usvajanja novih gibal-
nih znanj.
Gibanje – telesna aktivnost, ki je posledica zavestnega krčenja skeletnih mišic in
se odraža v večji porabi energije, kot je to značilno za mirovanje (1 MET). Po-
jem uporabljamo, ko opisujemo splošno gibanje človeka brez opredelitev
vadbenih količin (intenzivnosti, trajanja, ponovitev, odmora).
Gibljivost – gibalna sposobnost, s katero dosegamo maksimalne obsege, ampli-
tude gibov v sklepih posameznika.
Hitrost – gibalna sposobnost, s katero izvedemo gib z največjo frekvenco ali pre-
magovanje ovir v najkrajšem času.
Individualizirani program – strukturirana dodatna pomoč in prilagoditve pri
pouku, ki pri otrocih s posebnostmi v gibalnem razvoju lahko pripomorejo k
učinkovitejšemu učenju in kakovostnejšemu življenju.
Inovativno gibalno poučevanje – ustvarjalno načrtovanje in uveljavljanje izbolj
šav pri gibalnem poučevanju, ki prispeva k učinkovitejšemu delu.
Kineziofobija – strah pred gibanjem, ki je praviloma neutemeljen.
Kineziologija – znanost o gibanju žive narave. V primeru, ko govorimo samo o
človeku, je primerneje uporabljati pojem antropološka kineziologija.
Kompetence, delovne – zmožnost uporabe znanja, sposobnosti, osebnostnih
lastnosti, izkušenj in motivacije, da na svojstven način učinkovito opravimo
pričakovano delo ali vlogo.
Koordinacija – ključna gibalna sposobnost, ki nam omogoča učinkovito oblik-
ovanje in izvajanje sestavljenih, zapletenih gibalnih nalog.
Medijski tekmovalni šport – specifičen sistem tekmovalnega športa s ciljem za-
bavati gledalce.
Menedžment športa – ravnanje s ključnimi viri, ki so pomembni za uresničevanje
poslanstva in ciljev športne organizacije, prireditve ali športnika.
185
stracijo in povratno informacijo s ciljem pridobivanja novih gibalnih infor-
macij in usvajanja novih gibalnih znanj.
Gibalno učenje – osrednja hotena psihofizična dejavnost učenca v učnem pro-
cesu s ciljem pridobivanja novih gibalnih informacij in usvajanja novih gibal-
nih znanj.
Gibanje – telesna aktivnost, ki je posledica zavestnega krčenja skeletnih mišic in
se odraža v večji porabi energije, kot je to značilno za mirovanje (1 MET). Po-
jem uporabljamo, ko opisujemo splošno gibanje človeka brez opredelitev
vadbenih količin (intenzivnosti, trajanja, ponovitev, odmora).
Gibljivost – gibalna sposobnost, s katero dosegamo maksimalne obsege, ampli-
tude gibov v sklepih posameznika.
Hitrost – gibalna sposobnost, s katero izvedemo gib z največjo frekvenco ali pre-
magovanje ovir v najkrajšem času.
Individualizirani program – strukturirana dodatna pomoč in prilagoditve pri
pouku, ki pri otrocih s posebnostmi v gibalnem razvoju lahko pripomorejo k
učinkovitejšemu učenju in kakovostnejšemu življenju.
Inovativno gibalno poučevanje – ustvarjalno načrtovanje in uveljavljanje izbolj
šav pri gibalnem poučevanju, ki prispeva k učinkovitejšemu delu.
Kineziofobija – strah pred gibanjem, ki je praviloma neutemeljen.
Kineziologija – znanost o gibanju žive narave. V primeru, ko govorimo samo o
človeku, je primerneje uporabljati pojem antropološka kineziologija.
Kompetence, delovne – zmožnost uporabe znanja, sposobnosti, osebnostnih
lastnosti, izkušenj in motivacije, da na svojstven način učinkovito opravimo
pričakovano delo ali vlogo.
Koordinacija – ključna gibalna sposobnost, ki nam omogoča učinkovito oblik-
ovanje in izvajanje sestavljenih, zapletenih gibalnih nalog.
Medijski tekmovalni šport – specifičen sistem tekmovalnega športa s ciljem za-
bavati gledalce.
Menedžment športa – ravnanje s ključnimi viri, ki so pomembni za uresničevanje
poslanstva in ciljev športne organizacije, prireditve ali športnika.
185
