Page 190 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 190
dnje gibalno učenje in poučevanje
modelom med seboj povezanih gibalnih sposobnosti. Ker so razlike v izvedbi
gibov in gibanja nasploh, tako v kakovosti kot količini, odvisne prav od razvo-
ja in vzdrževanja gibalnih sposobnosti, jim namenjamo posebno pozornost.
Gibalne sposobnosti namreč najbolj vplivajo na otrokove gibalne dosežke in
uspešnost pri reševanju gibalnih izzivov. Uvodoma pojasnimo značilnosti rav-
notežja kot sposobnosti hitrega oblikovanja nadomestnih gibov, ki so pot-
rebni za ohranjanje ali vračanje telesa v ravnotežni položaj, ko je ta porušen.
Predstavimo metode razvoja ravnotežja, temelječe na rušenju ravnotežja z ro-
tacijo, zmanjševanjem podporne ploskve in odvzemom vida, ter merske po-
stopke za ugotavljanje ravnotežja. Nadaljujemo z najkompleksnejšo gibalno
sposobnostjo: koordinacijo, ki je odgovorna za učinkovito oblikovanje in iz-
vajanje sestavljenih gibalnih nalog in jo prepoznamo po pravilni, pravočasni,
gospodarni, stabilni ter izvirni izvedbi gibanja. Posebno pozornost namenja-
mo opisu dejavnikov, od katerih je odvisna, in sicer pojasnimo sistem za spre-
jem in analizo podatkov iz okolja in telesa, opišemo center za gibalni spomin,
v katerem so shranjeni gibalni vzorci, ter predstavimo delovanje kortikalnega
in subkortikalnega centra za oblikovanje gibanja. V naslednjem poglavju se
posvečamo razlagi vloge in pomena gibljivosti kot sposobnosti, ki je odgovor-
na za izvedbo gibov z največjim možnim razponom. Predstavimo notranje in
zunanje dejavnike, ki vplivajo nanjo, ter poudarimo rabo izključno dinamičnih
oblik razvoja gibljivosti pri najmlajših otrocih. Nadaljujemo z opisom moči, ki
jo opredeljujemo kot sposobnost učinkovitega opravljanja dela v enoti časa
na način pretvarjanja kemične energije v skeletnih mišicah v mehansko ener-
gijo. Izpostavimo pomen funkcionalnih dejavnikov moči, kot so učinkovita de-
javnost gibalnih centrov v centralnem živčnem sistemu, ki vzdražijo delovanje
mišičnih vlaken, prevodnost živčnih poti, po katerih potujejo impulzi do cilj-
nih mišic, propustnost sinaps in kakovost biokemičnih procesov, ki omogoča-
jo pretvorbo energije. Predstavimo še hitrost, ki jo opredeljujemo kot sposob-
nost izvedbe gibanja v najkrajšem možnem času, in pojasnjujemo predvsem
njeno pogojenost z dednim zapisom in razmerjem v strukturi hitrih ter počas-
nih mišičnih vlaknih. Temu sledi še razlaga zadnje gibalne sposobnosti: na-
tančnosti. Opredelimo jo kot sposobnost primerne določitve ustrezne smeri
in sile za usmeritev bodisi telesa ali predmeta v želeni cilj. Omenimo še funkci-
onalno sposobnost vzdržljivost, ki temelji na učinkovitem delovanju tako srč-
no-žilnega kot dihalnega sistema.
Drugi del namenjamo razlagi in primerom zgodnjega gibalnega učenja
in poučevanja. Pri tem zgodnje gibalno učenje razumemo kot psihomotorič-
ni učni proces, s katerim hoteno in trajno spremenimo zmogljivost oblikova-
nja gibalnih vzorcev s pomočjo strukturirane ali nestrukturirane gibalne igre,
190
modelom med seboj povezanih gibalnih sposobnosti. Ker so razlike v izvedbi
gibov in gibanja nasploh, tako v kakovosti kot količini, odvisne prav od razvo-
ja in vzdrževanja gibalnih sposobnosti, jim namenjamo posebno pozornost.
Gibalne sposobnosti namreč najbolj vplivajo na otrokove gibalne dosežke in
uspešnost pri reševanju gibalnih izzivov. Uvodoma pojasnimo značilnosti rav-
notežja kot sposobnosti hitrega oblikovanja nadomestnih gibov, ki so pot-
rebni za ohranjanje ali vračanje telesa v ravnotežni položaj, ko je ta porušen.
Predstavimo metode razvoja ravnotežja, temelječe na rušenju ravnotežja z ro-
tacijo, zmanjševanjem podporne ploskve in odvzemom vida, ter merske po-
stopke za ugotavljanje ravnotežja. Nadaljujemo z najkompleksnejšo gibalno
sposobnostjo: koordinacijo, ki je odgovorna za učinkovito oblikovanje in iz-
vajanje sestavljenih gibalnih nalog in jo prepoznamo po pravilni, pravočasni,
gospodarni, stabilni ter izvirni izvedbi gibanja. Posebno pozornost namenja-
mo opisu dejavnikov, od katerih je odvisna, in sicer pojasnimo sistem za spre-
jem in analizo podatkov iz okolja in telesa, opišemo center za gibalni spomin,
v katerem so shranjeni gibalni vzorci, ter predstavimo delovanje kortikalnega
in subkortikalnega centra za oblikovanje gibanja. V naslednjem poglavju se
posvečamo razlagi vloge in pomena gibljivosti kot sposobnosti, ki je odgovor-
na za izvedbo gibov z največjim možnim razponom. Predstavimo notranje in
zunanje dejavnike, ki vplivajo nanjo, ter poudarimo rabo izključno dinamičnih
oblik razvoja gibljivosti pri najmlajših otrocih. Nadaljujemo z opisom moči, ki
jo opredeljujemo kot sposobnost učinkovitega opravljanja dela v enoti časa
na način pretvarjanja kemične energije v skeletnih mišicah v mehansko ener-
gijo. Izpostavimo pomen funkcionalnih dejavnikov moči, kot so učinkovita de-
javnost gibalnih centrov v centralnem živčnem sistemu, ki vzdražijo delovanje
mišičnih vlaken, prevodnost živčnih poti, po katerih potujejo impulzi do cilj-
nih mišic, propustnost sinaps in kakovost biokemičnih procesov, ki omogoča-
jo pretvorbo energije. Predstavimo še hitrost, ki jo opredeljujemo kot sposob-
nost izvedbe gibanja v najkrajšem možnem času, in pojasnjujemo predvsem
njeno pogojenost z dednim zapisom in razmerjem v strukturi hitrih ter počas-
nih mišičnih vlaknih. Temu sledi še razlaga zadnje gibalne sposobnosti: na-
tančnosti. Opredelimo jo kot sposobnost primerne določitve ustrezne smeri
in sile za usmeritev bodisi telesa ali predmeta v želeni cilj. Omenimo še funkci-
onalno sposobnost vzdržljivost, ki temelji na učinkovitem delovanju tako srč-
no-žilnega kot dihalnega sistema.
Drugi del namenjamo razlagi in primerom zgodnjega gibalnega učenja
in poučevanja. Pri tem zgodnje gibalno učenje razumemo kot psihomotorič-
ni učni proces, s katerim hoteno in trajno spremenimo zmogljivost oblikova-
nja gibalnih vzorcev s pomočjo strukturirane ali nestrukturirane gibalne igre,
190
