Page 28 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
dnje gibalno učenje in poučevanje
aktivira ob zaznavi grožnje ali nevarnosti in telo prisili na boj ali beg, zato je pri
gibalnem poučevanju pomembno ustvarjati ugodno učno okolje, da se zara-
di strahu ne sproži delovanje amigdale, ki zavira kakovostno hoteno gibanje.
Možganski hemisferi obdaja možganska skorja, ki je po funkcionalnosti razde-
ljena na senzorično, motorično in asociacijsko skorjo. Motorični predeli skor-
je so odgovorni za načrtovanje gibanja in usklajeno delovanje skeletnih mišic
s strukturo režnjev.
Čelni reženj oz. predfrontalni korteks je visoko razvit predel, ki nam
omogoča zasnovati zapletene načrte, predvidevati in se odločati. Sodeluje
v načrtovanju, pobudah in hotenem nadzoru gibanja. Tu se nahaja primarna
motorična skorja, ki sodeluje pri načrtovanju strukturiranega, kompleksnega
in zelo zahtevnega gibanja telesa.
Temenski, premotorni oz. gibalni korteks sodeluje v zaznavanju ter obču-
tenju in nadzorovanju telesnih delov. Vsebuje mnogo senzoričnih predelov,
kot je vidni asociacijski predel, potreben za prepoznavanje objektov. Integri-
ra tudi informacije iz različnih senzoričnih predelov, da omogoči usklajenost
(npr. združitev videza in zvoka; oko – roka). Odgovoren je za načrtovanje giba-
nja in usklajeno delovanje skeletnih mišic.
Senčni oz. temporalni teženj je pomemben predel za poslušanje, jezik in
spomin.
Zatilni oz. okcipitalni reženj zajema vidno skorjo in primarni vidni predel,
ki sodeluje v analizi vidnih dražljajev.
V zadnjem delu lobanje se nahajajo možgansko deblo in mali možgani,
katerih glavna funkcija je, da povezujejo možgane s hrbtenjačo, z velikimi mo-
žgani, možganskim deblom in jedri organa za ravnotežje. Odgovorni so za
usklajeno telesno gibanje, kontrolo drže, ohranjanje ravnotežja in za nekate-
re oblike gibanja. Možgansko deblo predstavlja vrh hrbtenjače, tvori številna
motorična in senzorična jedra možganskih živcev, skozi katera potekajo moto-
rične in senzorične povezave glavnega dela telesa in možganov, nadzira srčni
utrip, dihanje in druge avtomatične funkcije. Podaljša se v hrbtenjačo, ki leži v
hrbteničnem kanalu in omogoča refleksne odgovore na dražljaj (Štiblar-Mar-
tinčič idr., 2008).
nadzor gibanja
Nadzor lahko glede na trajanje giba razdelimo na tonični nadzor vzdrževanja
drže telesa ali udov in fazični nadzor hitrejših gibov. Gibe delimo v tri prekri
vajoče se kategorije (Štrucl, 1999):
28
aktivira ob zaznavi grožnje ali nevarnosti in telo prisili na boj ali beg, zato je pri
gibalnem poučevanju pomembno ustvarjati ugodno učno okolje, da se zara-
di strahu ne sproži delovanje amigdale, ki zavira kakovostno hoteno gibanje.
Možganski hemisferi obdaja možganska skorja, ki je po funkcionalnosti razde-
ljena na senzorično, motorično in asociacijsko skorjo. Motorični predeli skor-
je so odgovorni za načrtovanje gibanja in usklajeno delovanje skeletnih mišic
s strukturo režnjev.
Čelni reženj oz. predfrontalni korteks je visoko razvit predel, ki nam
omogoča zasnovati zapletene načrte, predvidevati in se odločati. Sodeluje
v načrtovanju, pobudah in hotenem nadzoru gibanja. Tu se nahaja primarna
motorična skorja, ki sodeluje pri načrtovanju strukturiranega, kompleksnega
in zelo zahtevnega gibanja telesa.
Temenski, premotorni oz. gibalni korteks sodeluje v zaznavanju ter obču-
tenju in nadzorovanju telesnih delov. Vsebuje mnogo senzoričnih predelov,
kot je vidni asociacijski predel, potreben za prepoznavanje objektov. Integri-
ra tudi informacije iz različnih senzoričnih predelov, da omogoči usklajenost
(npr. združitev videza in zvoka; oko – roka). Odgovoren je za načrtovanje giba-
nja in usklajeno delovanje skeletnih mišic.
Senčni oz. temporalni teženj je pomemben predel za poslušanje, jezik in
spomin.
Zatilni oz. okcipitalni reženj zajema vidno skorjo in primarni vidni predel,
ki sodeluje v analizi vidnih dražljajev.
V zadnjem delu lobanje se nahajajo možgansko deblo in mali možgani,
katerih glavna funkcija je, da povezujejo možgane s hrbtenjačo, z velikimi mo-
žgani, možganskim deblom in jedri organa za ravnotežje. Odgovorni so za
usklajeno telesno gibanje, kontrolo drže, ohranjanje ravnotežja in za nekate-
re oblike gibanja. Možgansko deblo predstavlja vrh hrbtenjače, tvori številna
motorična in senzorična jedra možganskih živcev, skozi katera potekajo moto-
rične in senzorične povezave glavnega dela telesa in možganov, nadzira srčni
utrip, dihanje in druge avtomatične funkcije. Podaljša se v hrbtenjačo, ki leži v
hrbteničnem kanalu in omogoča refleksne odgovore na dražljaj (Štiblar-Mar-
tinčič idr., 2008).
nadzor gibanja
Nadzor lahko glede na trajanje giba razdelimo na tonični nadzor vzdrževanja
drže telesa ali udov in fazični nadzor hitrejših gibov. Gibe delimo v tri prekri
vajoče se kategorije (Štrucl, 1999):
28
