Page 25 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
temeljni razmisleki o gibalnem poučevanju
nevrološke osnove delovanja gibalnega sistema
kot podlaga za gibalno učenje in poučevanje
Poznavanje razvoja in delovanja možganov in živčno-mišičnega sistema nam
v praksi pomaga pri načrtovanju in izvedbi gibalnih učnih vsebin. Na nev-
roznanosti temelječe zgodnje gibalno poučevanje je namreč učinkovitejše,
kakovostnejše in otrokom prijaznejše ter pričakovani učni izzivi lažje doseglji-
vi. Poleg tega lahko s primerjanjem doseganja mejnikov razvoja hitreje opazi-
mo morebitna večja ali manjša odstopanja otrok od povprečja oz. otrokove
pomanjkljivosti v gibalnem razvoju, ki jih s pomočjo določenih (special-
iziranih) gibalnih dejavnosti in nalog v predšolskem obdobju lahko odpravi-
mo do te mere, da so obvladljivi ali pa celo izzvenijo.
Ker razumevanje gibalnega poučevanja temelji na nevrofiziološkem in
psihološkem delovanju, lahko zapleten proces izvedbe gibanja najpregledne-
je razložimo na podlagi biološkega delovanja organizma.
Gibanje, poenostavljeno predstavljeno, se prične z receptorskim siste-
mom, ki zazna informacije in dražljaje iz zunanjega in notranjega okolja. Po-
datki se prenesejo na živčne celice, ki preko številnih mednevronskih povezav
predajo informacije v centralni živčni sistem do ključnih možganskih centrov
(primarno motorično področje, ki je odgovorno za izvedbo te naloge).
Centri nato informacij obdelajo in oblikujejo ustrezen gibalni odgovor ali
ukaz, ki povzroči izvedbo gibanja. Na podlagi izvedenega gibanja centralni
živčni sistem naredi primerjavo med želenim in dejansko izvedenim gibanjem.
To je začetek gibalnega učenja, v katerem učeči prepozna in uporabi povratne
informacije za pravilno, lažjo, hitrejšo ali natančnejšo ponovitev gibanja.
Živčni sistem tvorijo nevroni, ki jih delimo na senzorične nevrone (aferent
na živčna pot), ki se odzivajo na zunanji dražljaj (svetloba, zvok, drseča pod-
laga …), motorične nevrone (eferentna živčna pot), ki prenašajo sporočila mi-
šicam, organom in žlezam, ter povezovalne/vmesne nevrone, ki prenašajo in
integrirajo informacije med drugimi nevroni.
Živčne celice zato lahko delimo na aferentne, ki prenašajo informacije –
dražljaje iz periferega okolja v centralni živčni sistem, in eferentne celice, ki
prenašajo informacije iz centralnega živčnega sistema v periferni sitem kot
gibalni odgovor na dražljaje, ter integracijske, ki oba sistema povezujejo, da
usklajeno delujeta.
Živčni sistem delimo na centralni (možgani in hrbtenjača) in periferni živč-
ni sistem (to je 43 parov živcev, katerih naloga je, da povezujejo čutila, mišice
in organe s centralnim živčnim sistemom). Glede na delovanje sistema živčev-
je delimo na somatsko in vegetativno. Somatsko živčevje deluje pod vplivom
25
nevrološke osnove delovanja gibalnega sistema
kot podlaga za gibalno učenje in poučevanje
Poznavanje razvoja in delovanja možganov in živčno-mišičnega sistema nam
v praksi pomaga pri načrtovanju in izvedbi gibalnih učnih vsebin. Na nev-
roznanosti temelječe zgodnje gibalno poučevanje je namreč učinkovitejše,
kakovostnejše in otrokom prijaznejše ter pričakovani učni izzivi lažje doseglji-
vi. Poleg tega lahko s primerjanjem doseganja mejnikov razvoja hitreje opazi-
mo morebitna večja ali manjša odstopanja otrok od povprečja oz. otrokove
pomanjkljivosti v gibalnem razvoju, ki jih s pomočjo določenih (special-
iziranih) gibalnih dejavnosti in nalog v predšolskem obdobju lahko odpravi-
mo do te mere, da so obvladljivi ali pa celo izzvenijo.
Ker razumevanje gibalnega poučevanja temelji na nevrofiziološkem in
psihološkem delovanju, lahko zapleten proces izvedbe gibanja najpregledne-
je razložimo na podlagi biološkega delovanja organizma.
Gibanje, poenostavljeno predstavljeno, se prične z receptorskim siste-
mom, ki zazna informacije in dražljaje iz zunanjega in notranjega okolja. Po-
datki se prenesejo na živčne celice, ki preko številnih mednevronskih povezav
predajo informacije v centralni živčni sistem do ključnih možganskih centrov
(primarno motorično področje, ki je odgovorno za izvedbo te naloge).
Centri nato informacij obdelajo in oblikujejo ustrezen gibalni odgovor ali
ukaz, ki povzroči izvedbo gibanja. Na podlagi izvedenega gibanja centralni
živčni sistem naredi primerjavo med želenim in dejansko izvedenim gibanjem.
To je začetek gibalnega učenja, v katerem učeči prepozna in uporabi povratne
informacije za pravilno, lažjo, hitrejšo ali natančnejšo ponovitev gibanja.
Živčni sistem tvorijo nevroni, ki jih delimo na senzorične nevrone (aferent
na živčna pot), ki se odzivajo na zunanji dražljaj (svetloba, zvok, drseča pod-
laga …), motorične nevrone (eferentna živčna pot), ki prenašajo sporočila mi-
šicam, organom in žlezam, ter povezovalne/vmesne nevrone, ki prenašajo in
integrirajo informacije med drugimi nevroni.
Živčne celice zato lahko delimo na aferentne, ki prenašajo informacije –
dražljaje iz periferega okolja v centralni živčni sistem, in eferentne celice, ki
prenašajo informacije iz centralnega živčnega sistema v periferni sitem kot
gibalni odgovor na dražljaje, ter integracijske, ki oba sistema povezujejo, da
usklajeno delujeta.
Živčni sistem delimo na centralni (možgani in hrbtenjača) in periferni živč-
ni sistem (to je 43 parov živcev, katerih naloga je, da povezujejo čutila, mišice
in organe s centralnim živčnim sistemom). Glede na delovanje sistema živčev-
je delimo na somatsko in vegetativno. Somatsko živčevje deluje pod vplivom
25
