Page 24 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
dnje gibalno učenje in poučevanje
lesa in nadzora predmetov tvori sistem temeljnih gibalnih spretnosti, ki se lah-
ko najučinkoviteje in najkakovostneje razvijajo samo v zgodnjem otroštvu.
gibalne kompetence
Gibalne kompetence so zmožnost, da z gibalnimi sposobnostmi, znanjem,
osebnostnimi lastnostmi in motivacijo učinkovito izvedemo pričakovano
gibalno dejavnost. Znanje je, najširše gledano (Svetlik in Pavlin, 2004), v
kontekst postavljena informacija, ki je opredeljena z izkušnjami, resnico, s
presojo, z intuicijo in vrednotami ter omogoča sprejemanje novih situacij
in sprememb. Kompetence se povezujejo z znanjem, zlasti z vidika njegove
uporabe. Gibalne sposobnosti so tiste, ki so odgovorne za kakovostno in
učinkovito izvedbo gibalnih akcij ter omogočajo človekovo gibanje. Moti-
vacija pri tem povzroča in usmerja naše delovanje. Po Kohontu (2005) obse-
ga mnoga gibala našega vedenja: potrebe, nagone, motive, želje, cilje, vred-
note, ideale, interese in voljo. Nagoni in potrebe nas spodbujajo ter ženejo
v vedenje, cilji, ideali in vrednote pa nam pomagajo izbrati način, kako bo-
mo potrebe zadovoljili. V izvedbo preproste ali zelo zapletene gibalne na-
loge je treba vložiti veliko energije – biološko gledano je gibanje hoteno
sprožen prehod kemične energije v mehansko, zato je motivacija pri giban-
ju v ospredju.
V strokovni literaturi se opredelitve gibalnih kompetenc razlikujejo, sku-
pen jim je le pojem gibanje. Gibalno kompetenco lahko pojmujemo kot posa-
meznikovo izvirno in neponovljivo zmožnost gibalne učinkovitosti, ki je odlo-
čilna tako za proces učenja kot izvajanje gibalnih spretnosti.
V pedagoškem procesu gibalne/športne vzgoje moramo upoštevati šte-
vilne razvojne posebnosti otroka. Za predšolskega otroka je namreč značil-
no, da njegovo skeletno mišičje še ni v celoti diferencirano, za njegov srč-
no-žilni sistem je značilna višja frekvenca srca, za dihalni sistem pa večja
frekvenca dihanja kot pri odraslem, medtem ko je za otrokov živčni sistem
značilno, da mielinizacija še ni zaključena in še ni popolnoma diferenciran.
Ker na otrokov razvoj lahko pomembno vplivajo tako biološki, sociološki, de-
mografski, psihološki in okoljski kot tudi drugi dejavniki, je za razvijanje gi-
balnih kompetenc primeren in učinkovit samo celostni pristop, ki od vzgoji-
telja zahteva nabor specifičnih delovnih kompetenc, s katerimi bo lahko kos
tej zahtevni nalogi.
24
lesa in nadzora predmetov tvori sistem temeljnih gibalnih spretnosti, ki se lah-
ko najučinkoviteje in najkakovostneje razvijajo samo v zgodnjem otroštvu.
gibalne kompetence
Gibalne kompetence so zmožnost, da z gibalnimi sposobnostmi, znanjem,
osebnostnimi lastnostmi in motivacijo učinkovito izvedemo pričakovano
gibalno dejavnost. Znanje je, najširše gledano (Svetlik in Pavlin, 2004), v
kontekst postavljena informacija, ki je opredeljena z izkušnjami, resnico, s
presojo, z intuicijo in vrednotami ter omogoča sprejemanje novih situacij
in sprememb. Kompetence se povezujejo z znanjem, zlasti z vidika njegove
uporabe. Gibalne sposobnosti so tiste, ki so odgovorne za kakovostno in
učinkovito izvedbo gibalnih akcij ter omogočajo človekovo gibanje. Moti-
vacija pri tem povzroča in usmerja naše delovanje. Po Kohontu (2005) obse-
ga mnoga gibala našega vedenja: potrebe, nagone, motive, želje, cilje, vred-
note, ideale, interese in voljo. Nagoni in potrebe nas spodbujajo ter ženejo
v vedenje, cilji, ideali in vrednote pa nam pomagajo izbrati način, kako bo-
mo potrebe zadovoljili. V izvedbo preproste ali zelo zapletene gibalne na-
loge je treba vložiti veliko energije – biološko gledano je gibanje hoteno
sprožen prehod kemične energije v mehansko, zato je motivacija pri giban-
ju v ospredju.
V strokovni literaturi se opredelitve gibalnih kompetenc razlikujejo, sku-
pen jim je le pojem gibanje. Gibalno kompetenco lahko pojmujemo kot posa-
meznikovo izvirno in neponovljivo zmožnost gibalne učinkovitosti, ki je odlo-
čilna tako za proces učenja kot izvajanje gibalnih spretnosti.
V pedagoškem procesu gibalne/športne vzgoje moramo upoštevati šte-
vilne razvojne posebnosti otroka. Za predšolskega otroka je namreč značil-
no, da njegovo skeletno mišičje še ni v celoti diferencirano, za njegov srč-
no-žilni sistem je značilna višja frekvenca srca, za dihalni sistem pa večja
frekvenca dihanja kot pri odraslem, medtem ko je za otrokov živčni sistem
značilno, da mielinizacija še ni zaključena in še ni popolnoma diferenciran.
Ker na otrokov razvoj lahko pomembno vplivajo tako biološki, sociološki, de-
mografski, psihološki in okoljski kot tudi drugi dejavniki, je za razvijanje gi-
balnih kompetenc primeren in učinkovit samo celostni pristop, ki od vzgoji-
telja zahteva nabor specifičnih delovnih kompetenc, s katerimi bo lahko kos
tej zahtevni nalogi.
24
