Page 29 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
temeljni razmisleki o gibalnem poučevanju
– refleksne gibe (npr. umaknitveni refleks, požiralni refleks, refleks kašljanja
itd.): najenostavnejši, hitri, stereotipni gibi, ki so najmanj pod vplivom
naše volje;
– ritmične gibe (npr. stereotipna hoja, prežvekovanje, dihalni gibi): avto
matizirani, stereotipni, izmenjujoči se gibi. Kadar se sprožijo, sprožimo
in ustavimo jih zavestno, hoteno, potekajo precej neodvisno od volje,
avtomatično in jih vzdržujejo posebna nevronska vezja v možganskem
deblu ali hrbtenjači;
– hotene, velike zapletenejše gibe (npr. plavanje, vožnja kolesa, smučanje,
rolanje itd.), ki zahtevajo udeležbo višjih, kortikalnih sistemov. Razen te-
ga so usmerjeni k nekemu (hotenemu) cilju in so odvisni od poučevanja –
ponavljanja ustreznih gibov, ki omogoči avtomatizacijo.
Živčne strukture nadzirajo skeletne mišice in so razmeščene po celotnem
osrednjem živčevju. Urejene so po načelu nadrejenosti:
– hrbtenjača (spodnji motorični nevroni);
– možgansko deblo;
– mali možgani;
– bazalni gangliji;
– motorični predel možganske skorje (zgornji motorični nevroni).
Hrbtenjača predstavlja najnižjo raven motoričnega nadzora, ki omogoča
izzivanje spinalnih refleksov in ritmičnih gibov. Možgansko deblo je naslednja
raven nadzora in omogoča nadzor drže telesa ter gibov oči in glave. Najviš-
jo raven motoričnega nadzora omogoča možganska skorja. Glavni refleksi za
vzdrževanje drže v možganskem deblu so vestibulospinalni refleks (prerazpo-
reditev antigravitacijskega tonusa pri premikih glave), tonični vratni refleksi
(prerazporeditev antigravitacijskega tonusa pri fleksiji v vratu) in refleksi izrav-
navanja drže.
Primarna motorična možganska skorja in dve sekundarni, to sta premoto-
rična in suplementarna motorična skorja, nadzorujejo kompleksne hotene gi-
be. Motorična skorja prejema podatke iz posteriornih parietalnih predelov in
prefrontalnega asociacijskega predela možganske skorje, ki so pomembni za
usmerjenost, koordinacijo in načrtovanje sekvenc gibov (Štrucl, 1999). Poleg
treh hierarhičnih ravni motorične kontrole, to je spinalnega nadzora, nadzo-
ra možganskega debla in kortikalnega nadzora, se v shemo motoričnega nad-
zora vključujeta še dve masivni strukturi: bazalni gangliji in mali možgani, ki
predstavljajo (prek talamusa povratno povezani s korteksom velikih možga-
nov) pomemben modulacijski sistem za nadzor gibanja. Na vseh ravneh mo-
29
– refleksne gibe (npr. umaknitveni refleks, požiralni refleks, refleks kašljanja
itd.): najenostavnejši, hitri, stereotipni gibi, ki so najmanj pod vplivom
naše volje;
– ritmične gibe (npr. stereotipna hoja, prežvekovanje, dihalni gibi): avto
matizirani, stereotipni, izmenjujoči se gibi. Kadar se sprožijo, sprožimo
in ustavimo jih zavestno, hoteno, potekajo precej neodvisno od volje,
avtomatično in jih vzdržujejo posebna nevronska vezja v možganskem
deblu ali hrbtenjači;
– hotene, velike zapletenejše gibe (npr. plavanje, vožnja kolesa, smučanje,
rolanje itd.), ki zahtevajo udeležbo višjih, kortikalnih sistemov. Razen te-
ga so usmerjeni k nekemu (hotenemu) cilju in so odvisni od poučevanja –
ponavljanja ustreznih gibov, ki omogoči avtomatizacijo.
Živčne strukture nadzirajo skeletne mišice in so razmeščene po celotnem
osrednjem živčevju. Urejene so po načelu nadrejenosti:
– hrbtenjača (spodnji motorični nevroni);
– možgansko deblo;
– mali možgani;
– bazalni gangliji;
– motorični predel možganske skorje (zgornji motorični nevroni).
Hrbtenjača predstavlja najnižjo raven motoričnega nadzora, ki omogoča
izzivanje spinalnih refleksov in ritmičnih gibov. Možgansko deblo je naslednja
raven nadzora in omogoča nadzor drže telesa ter gibov oči in glave. Najviš-
jo raven motoričnega nadzora omogoča možganska skorja. Glavni refleksi za
vzdrževanje drže v možganskem deblu so vestibulospinalni refleks (prerazpo-
reditev antigravitacijskega tonusa pri premikih glave), tonični vratni refleksi
(prerazporeditev antigravitacijskega tonusa pri fleksiji v vratu) in refleksi izrav-
navanja drže.
Primarna motorična možganska skorja in dve sekundarni, to sta premoto-
rična in suplementarna motorična skorja, nadzorujejo kompleksne hotene gi-
be. Motorična skorja prejema podatke iz posteriornih parietalnih predelov in
prefrontalnega asociacijskega predela možganske skorje, ki so pomembni za
usmerjenost, koordinacijo in načrtovanje sekvenc gibov (Štrucl, 1999). Poleg
treh hierarhičnih ravni motorične kontrole, to je spinalnega nadzora, nadzo-
ra možganskega debla in kortikalnega nadzora, se v shemo motoričnega nad-
zora vključujeta še dve masivni strukturi: bazalni gangliji in mali možgani, ki
predstavljajo (prek talamusa povratno povezani s korteksom velikih možga-
nov) pomemben modulacijski sistem za nadzor gibanja. Na vseh ravneh mo-
29
