Page 23 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
temeljni razmisleii o gibalnem poučevanju
Raziskovalci gibalnega poučevanja so se doslej osredotočili predvsem
na merjenje telesne dejavnosti, pri čemer v ospredje niso postavljali gibal-
nega poučevanja kot celostnega procesa, temveč predvsem njegov gibalni
izid – rezultat. Pri tem so zaobšli celostni pristop, še posebej pa dejstvo, da
je za kakovostno razumevanje gibanja v zgodnjem otroštvu nujno pozna-
vanje zakonitosti gibalnega poučevanja zlasti glede pozitivnega vpliva na
razvoj gibalnih sposobnosti ter oblikovanja kakovostnih gibalnih vzorcev
in programov.
gibalne sposobnosti kot predmet zgodnjega gibalnega
poučevanja
Dedno pogojene in skozi sistem gibalnega poučevanja razvite temeljne
gibalne sposobnosti so temelj za otrokovo nadaljnje prihodnje gibanje in
dejavni življenjski slog (Stodden idr., 2008). Sposobnosti so človeku naravno
dane, so elementi, ki opredeljujejo človekov videz; spretnosti pa vključujejo
z učenjem pridobljena znanja. Gibalne sposobnosti delimo na pridobljene in
prirojene. Z rojstvom podedujemo določene sposobnosti, ki se bodo ob nor-
malni rasti razvile, z gibalnim učenjem in/ali ponavljajočo vadbo pa se lah-
ko razvitost tudi preseže (Pistotnik, 2011). Gibalne sposobnosti prepoznava-
mo kot prirojene in razvite možnosti, ki posamezniku omogočajo učinkovito
izvedbo gibalnih nalog. So merljive in na njihovi osnovi lahko ločimo razlike
v uspešnosti izvedbe določene gibalne naloge med dvema subjektoma pri
enakih pogojih, znanju in motivaciji (Videmšek in Pišot, 2007). Gibalne spos-
obnosti so, tako kot druge človekove sposobnosti, prirojene, v določeni meri
pa tudi pridobljene. Raziskave so pokazale, da so genetski dejavniki odločilni
(Sheridan, Sharma in Cockerill, 2008; Haywood, Robertson in Getchell, 2012),
vendar so pomembni tudi okoljski dejavniki, in prav to biološko dejstvo nam
osmišlja ter omogoča uspešnost zgodnjega gibalnega poučevanja.
Otroci v zgodnjem otroštvu razvijajo gibalne sposobnosti in spoznava-
jo temeljne gibalne spretnosti, ki jih poimenujemo naravne oblike gibanja ali
elementarni gibalni vzorci. Tuji avtorji (Haywood idr., 2012) uporabljajo poime-
novanje »fundamental motor skills«. Različnim opredelitvam je skupno, da gre
za opis temeljnih gibalnih kompetenc, ki omogočajo tako zavestno obvlado-
vanje gibanja telesa, npr. plazenje, plezanje, tek, skok, preskok, kotaljenje itd.,
kot tudi zavestno obvladovanje in nadziranje predmetov, npr. met, lovljenje,
odbijanje, vodenje žoge ali drugih predmetov. Kombinacija obvladovanja te-
23
Raziskovalci gibalnega poučevanja so se doslej osredotočili predvsem
na merjenje telesne dejavnosti, pri čemer v ospredje niso postavljali gibal-
nega poučevanja kot celostnega procesa, temveč predvsem njegov gibalni
izid – rezultat. Pri tem so zaobšli celostni pristop, še posebej pa dejstvo, da
je za kakovostno razumevanje gibanja v zgodnjem otroštvu nujno pozna-
vanje zakonitosti gibalnega poučevanja zlasti glede pozitivnega vpliva na
razvoj gibalnih sposobnosti ter oblikovanja kakovostnih gibalnih vzorcev
in programov.
gibalne sposobnosti kot predmet zgodnjega gibalnega
poučevanja
Dedno pogojene in skozi sistem gibalnega poučevanja razvite temeljne
gibalne sposobnosti so temelj za otrokovo nadaljnje prihodnje gibanje in
dejavni življenjski slog (Stodden idr., 2008). Sposobnosti so človeku naravno
dane, so elementi, ki opredeljujejo človekov videz; spretnosti pa vključujejo
z učenjem pridobljena znanja. Gibalne sposobnosti delimo na pridobljene in
prirojene. Z rojstvom podedujemo določene sposobnosti, ki se bodo ob nor-
malni rasti razvile, z gibalnim učenjem in/ali ponavljajočo vadbo pa se lah-
ko razvitost tudi preseže (Pistotnik, 2011). Gibalne sposobnosti prepoznava-
mo kot prirojene in razvite možnosti, ki posamezniku omogočajo učinkovito
izvedbo gibalnih nalog. So merljive in na njihovi osnovi lahko ločimo razlike
v uspešnosti izvedbe določene gibalne naloge med dvema subjektoma pri
enakih pogojih, znanju in motivaciji (Videmšek in Pišot, 2007). Gibalne spos-
obnosti so, tako kot druge človekove sposobnosti, prirojene, v določeni meri
pa tudi pridobljene. Raziskave so pokazale, da so genetski dejavniki odločilni
(Sheridan, Sharma in Cockerill, 2008; Haywood, Robertson in Getchell, 2012),
vendar so pomembni tudi okoljski dejavniki, in prav to biološko dejstvo nam
osmišlja ter omogoča uspešnost zgodnjega gibalnega poučevanja.
Otroci v zgodnjem otroštvu razvijajo gibalne sposobnosti in spoznava-
jo temeljne gibalne spretnosti, ki jih poimenujemo naravne oblike gibanja ali
elementarni gibalni vzorci. Tuji avtorji (Haywood idr., 2012) uporabljajo poime-
novanje »fundamental motor skills«. Različnim opredelitvam je skupno, da gre
za opis temeljnih gibalnih kompetenc, ki omogočajo tako zavestno obvlado-
vanje gibanja telesa, npr. plazenje, plezanje, tek, skok, preskok, kotaljenje itd.,
kot tudi zavestno obvladovanje in nadziranje predmetov, npr. met, lovljenje,
odbijanje, vodenje žoge ali drugih predmetov. Kombinacija obvladovanja te-
23
