Page 26 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 26
dnje gibalno učenje in poučevanje
naše volje in skrbi za delovanje skeletnih mišic, omogoča hojo, delo z rokami,
komunikacijo ... Vegetativno živčevje deluje neodvisno od naše volje in urav-
nava delovanje notranjih organov (srca, dihal, prebavil ipd.), endokrilnih žlez
in vzdržuje notranje okolje (Štiblar-Martinčič, Cör, Cvetko, Marš in Legan, 2012).
Možgani so središče živčnega sistema, v katerem se zbirajo sporočila pre-
ko čutilnih živcev iz okolja, se nato ovrednotijo in sprejemajo odločitve ter se
preko gibalnih živcev sporoča ciljnim mišičnim celicam, kako naj se odzovejo.
Sestavljeni so iz možganskih celic ali nevronov, ki nam omogočajo, da misli-
mo, se premikamo in čutimo. So celice, ki obdelujejo in prenašajo informaci-
je. Sestavljeni so iz sinaps, ki prve zaznajo informacijo oz. elektrokemijski im-
pulz in ga prenesejo v dendrit, ki informacijo pošlje celičnemu telesu. Celično
jedro prejme informacijo in jo posreduje po aksonu naprej do drugega celič-
nega jedra oz. sinapse. Postopek se ponavlja in nadaljuje, dokler informaci-
ja ne pride do »pravega« dela možganov, ki jo razume in poda ustrezen odziv
ali pa to informacijo skladišči oz. jo izbriše, ko je prepozna kot nepomembno.
Možgani tehtajo 1,4 kg, desna stran povezuje levo in obratno, osnovni gradni-
ki živčnega sistema so nevroni. V možganih je lahko do 100 milijard nevronov,
ki se povezujejo in sporazumevajo z elektrokemičnimi signali preko povezave,
imenovane sinapsa. Vsak nevron se lahko povezuje z do 1.000 drugimi nevro-
ni in lahko vsako sekundo pošlje do 100 sporočil, ki potujejo s 400 km na uro!
Več sinaps pomeni več znanja, tudi gibalnega, kajti iz okolja senzorični siste-
mi zaznajo in zajamejo podatke ter jih posredujejo v osrednje živčevje. Namen
podatkov je vzpostavljanje nadzora gibalnih vzorcev, ki omogočijo uspešno
prilagajanje na spremembe v okolju prek eferentnih sistemov (somatičnega,
vegetativnega, hormonskega in imunskega). Najvidnejša oblika tovrstn ega
prilagajanja je gibanje, ki ga ustvarjajo skeletne mišice in ga nadzirajo gibal-
ni sistemi somatskega živčevja. Končni rezultat nadzora je pretvorba vzorcev
živčnega vzburjenja v mehansko energijo mišične kontrakcije, ki ob posredo-
vanju gibalnega sistema (mišičje, sklepi, tetive, okostje) omogoča gibanje. V
procesu gibalnega učenja še »mislimo« gibanje, npr. ko se učimo voziti kolo,
kasneje, ko usvojimo gibalni program, pa je gibanje izvedeno avtomatizirano
– preprosto kolesarimo.
kako delujejo možgani v povezavi z gibanjem?
Bistvo delovanja velikih možganov je v prevajanju in pošiljanju živčnih draž
ljajev, s katerimi doživljamo svet, se usklajeno gibamo, mislimo, ustvarjamo in
26
naše volje in skrbi za delovanje skeletnih mišic, omogoča hojo, delo z rokami,
komunikacijo ... Vegetativno živčevje deluje neodvisno od naše volje in urav-
nava delovanje notranjih organov (srca, dihal, prebavil ipd.), endokrilnih žlez
in vzdržuje notranje okolje (Štiblar-Martinčič, Cör, Cvetko, Marš in Legan, 2012).
Možgani so središče živčnega sistema, v katerem se zbirajo sporočila pre-
ko čutilnih živcev iz okolja, se nato ovrednotijo in sprejemajo odločitve ter se
preko gibalnih živcev sporoča ciljnim mišičnim celicam, kako naj se odzovejo.
Sestavljeni so iz možganskih celic ali nevronov, ki nam omogočajo, da misli-
mo, se premikamo in čutimo. So celice, ki obdelujejo in prenašajo informaci-
je. Sestavljeni so iz sinaps, ki prve zaznajo informacijo oz. elektrokemijski im-
pulz in ga prenesejo v dendrit, ki informacijo pošlje celičnemu telesu. Celično
jedro prejme informacijo in jo posreduje po aksonu naprej do drugega celič-
nega jedra oz. sinapse. Postopek se ponavlja in nadaljuje, dokler informaci-
ja ne pride do »pravega« dela možganov, ki jo razume in poda ustrezen odziv
ali pa to informacijo skladišči oz. jo izbriše, ko je prepozna kot nepomembno.
Možgani tehtajo 1,4 kg, desna stran povezuje levo in obratno, osnovni gradni-
ki živčnega sistema so nevroni. V možganih je lahko do 100 milijard nevronov,
ki se povezujejo in sporazumevajo z elektrokemičnimi signali preko povezave,
imenovane sinapsa. Vsak nevron se lahko povezuje z do 1.000 drugimi nevro-
ni in lahko vsako sekundo pošlje do 100 sporočil, ki potujejo s 400 km na uro!
Več sinaps pomeni več znanja, tudi gibalnega, kajti iz okolja senzorični siste-
mi zaznajo in zajamejo podatke ter jih posredujejo v osrednje živčevje. Namen
podatkov je vzpostavljanje nadzora gibalnih vzorcev, ki omogočijo uspešno
prilagajanje na spremembe v okolju prek eferentnih sistemov (somatičnega,
vegetativnega, hormonskega in imunskega). Najvidnejša oblika tovrstn ega
prilagajanja je gibanje, ki ga ustvarjajo skeletne mišice in ga nadzirajo gibal-
ni sistemi somatskega živčevja. Končni rezultat nadzora je pretvorba vzorcev
živčnega vzburjenja v mehansko energijo mišične kontrakcije, ki ob posredo-
vanju gibalnega sistema (mišičje, sklepi, tetive, okostje) omogoča gibanje. V
procesu gibalnega učenja še »mislimo« gibanje, npr. ko se učimo voziti kolo,
kasneje, ko usvojimo gibalni program, pa je gibanje izvedeno avtomatizirano
– preprosto kolesarimo.
kako delujejo možgani v povezavi z gibanjem?
Bistvo delovanja velikih možganov je v prevajanju in pošiljanju živčnih draž
ljajev, s katerimi doživljamo svet, se usklajeno gibamo, mislimo, ustvarjamo in
26
