Page 34 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
dnje gibalno učenje in poučevanje
telesni razvoj
Genotip je posameznikova genetska konstitucija, ki je kombinacija alel-
ov in vsebuje 23 parov kromosomov, ki poleg okoljskih vplivov opredeljuje-
jo posameznika. Rast predstavlja dedno pogojeno komponento razvoja, na
katero imamo relativni vpliv – kaže se v telesnem razvoju otroka. V stopnjo
zorenja so vključene kakovostne spremembe v otrokovem razvoju, ki pred-
stavljajo filogenetske funkcije (naravne oblike gibanja). Izkušnje se kažejo
ravno obratno, in sicer v razvoju ontogenetskih funkcij oz. razvijanju otrokovih
potencialov na podlagi izkušenj, ki mu jih ponudi okolje (Cemič, 1997). Otrok
v zgodnjem otroštvu svet doživlja in zaznava prek dražljajev, ki izhajajo iz nje-
ga samega in iz njegove okolice. Razvoj človeka poteka skladno z naravnimi
zakonitostmi, če so v času razvoja optimalni okoljski pogoji. Ključna zakoni-
tost na področju telesnega in gibalnega področja je razvoj, ki poteka v dveh
smereh, in sicer v cefalokavdalni (nadzorovanje gibanja od glave do nog) in
proksimodistalni smeri (nadzorovanje gibanja od hrbtenice navzven – od gro-
bih do finih gibov). Na razvoj omenjenih področij pri otroku vplivajo štirje klju
čni dejavniki – rast, zorenje, izkušnje in adaptacija. Videmšek in Pišot (2007)
menita, da ima poleg naštetih dejavnikov pomemben vpliv še otrokova last-
na dejavnost. Povzamemo lahko, da je najučinkovitejši celosten pristop gibal-
nega poučevanja, ki obravnava vse ključne dejavnike in omogoča sinergijske
učinke ter optimizacijo gibalnega razvoja otroka.
telesna rast
Telesna rast predstavlja spremembe v razsežnostih telesa in posameznih delov
ter razmerij med njimi. Malina idr. (2004) jo opredeljujejo kot proces sprememb
razsežnosti posameznih delov in vsega telesa, na katere pomembno vplivajo
genski in okoljski dejavniki. Telesne razsežnosti opisujemo v štirih skupinah, in
sicer v dolžinskih merah, prečnih merah, obsegih in kožnih gubah, združenih v
sklop antropometričnih značilnosti človeka. Rast posameznih delov telesa ne
poteka vedno usklajeno in enako hitro, prav tako se tudi ne konča v enakem
starostnem obdobju, temveč se hitrost telesne rasti v različnih razvojnih ob-
dobjih spreminja (Malina idr. 2004; Pišot in Planinšec, 2010). Najhitrejša rast
otroka poteka v prvih treh letih življenja, ko se telesna masa do prvega leta
podvoji. Otroško telo se spreminja, postane vitkejše, otrok začenja pridobivati
mišično maso, dečki so višji in težji od deklic. V prvih dveh letih srce svojo težo
34
telesni razvoj
Genotip je posameznikova genetska konstitucija, ki je kombinacija alel-
ov in vsebuje 23 parov kromosomov, ki poleg okoljskih vplivov opredeljuje-
jo posameznika. Rast predstavlja dedno pogojeno komponento razvoja, na
katero imamo relativni vpliv – kaže se v telesnem razvoju otroka. V stopnjo
zorenja so vključene kakovostne spremembe v otrokovem razvoju, ki pred-
stavljajo filogenetske funkcije (naravne oblike gibanja). Izkušnje se kažejo
ravno obratno, in sicer v razvoju ontogenetskih funkcij oz. razvijanju otrokovih
potencialov na podlagi izkušenj, ki mu jih ponudi okolje (Cemič, 1997). Otrok
v zgodnjem otroštvu svet doživlja in zaznava prek dražljajev, ki izhajajo iz nje-
ga samega in iz njegove okolice. Razvoj človeka poteka skladno z naravnimi
zakonitostmi, če so v času razvoja optimalni okoljski pogoji. Ključna zakoni-
tost na področju telesnega in gibalnega področja je razvoj, ki poteka v dveh
smereh, in sicer v cefalokavdalni (nadzorovanje gibanja od glave do nog) in
proksimodistalni smeri (nadzorovanje gibanja od hrbtenice navzven – od gro-
bih do finih gibov). Na razvoj omenjenih področij pri otroku vplivajo štirje klju
čni dejavniki – rast, zorenje, izkušnje in adaptacija. Videmšek in Pišot (2007)
menita, da ima poleg naštetih dejavnikov pomemben vpliv še otrokova last-
na dejavnost. Povzamemo lahko, da je najučinkovitejši celosten pristop gibal-
nega poučevanja, ki obravnava vse ključne dejavnike in omogoča sinergijske
učinke ter optimizacijo gibalnega razvoja otroka.
telesna rast
Telesna rast predstavlja spremembe v razsežnostih telesa in posameznih delov
ter razmerij med njimi. Malina idr. (2004) jo opredeljujejo kot proces sprememb
razsežnosti posameznih delov in vsega telesa, na katere pomembno vplivajo
genski in okoljski dejavniki. Telesne razsežnosti opisujemo v štirih skupinah, in
sicer v dolžinskih merah, prečnih merah, obsegih in kožnih gubah, združenih v
sklop antropometričnih značilnosti človeka. Rast posameznih delov telesa ne
poteka vedno usklajeno in enako hitro, prav tako se tudi ne konča v enakem
starostnem obdobju, temveč se hitrost telesne rasti v različnih razvojnih ob-
dobjih spreminja (Malina idr. 2004; Pišot in Planinšec, 2010). Najhitrejša rast
otroka poteka v prvih treh letih življenja, ko se telesna masa do prvega leta
podvoji. Otroško telo se spreminja, postane vitkejše, otrok začenja pridobivati
mišično maso, dečki so višji in težji od deklic. V prvih dveh letih srce svojo težo
34
