Page 36 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
dnje gibalno učenje in poučevanje
V prvi, poimenovani senzomotorična stopnja (v prvih dveh letih otrokove-
ga življenja), se prične razvoj refleksov, primarnih, sekundarnih in terciarnih
krožnih reakcij ter njihovo usklajevanje. Sledi predoperativna stopnja (od
drugega do šestega/sedmega leta), ki vključuje začetke simbolnih funkcij z
značilnostmi egocentrizma, animizma, artificializma, finalizma, centrizma in
realizma, ireverzibilnostjo mišljenja, miselno konzervacijo količin, razume-
vanjem razvrščanja in urejanja, ampak brez logičnega mišljenja. Tretje ob-
dobje (od šestega/sedmega do enajstega leta starosti) že vsebuje konkret-
nologične operacije in vključuje razumevanje stvari, ki jih na predoperativni
stopnji otrok še ni zmogel dojeti s pomočjo konkretnega materiala in situ-
acij. Šele zadnja stopn ja formalnologičnih operacij (od enajstega/dvanajste-
ga leta naprej) predstavlja nadgradnjo v primerjavi s prejšnjimi stopnjami,
in sicer je otrok že sposoben uporabljati abstraktno mišljenje (Labinowicz,
2010).
čustveno-socialni razvoj
Čustveni razvoj predstavlja področje otrokovega razvoja, ki se razvija že od
rojstva naprej. Nanj vpliva veliko dejavnikov, kot so zorenje, učenje, izkušnje,
spoznavni procesi in samodejavnost. Čustva se razvijajo od povsem osnovnih
do kasneje kompleksnejših čustvenih izrazov. V zgodnjem otroštvu lahko
otrokova čustva razdelimo tudi na pozitivna (veselje) in negativna (strah, jeza).
Če je negativnih čustev preveč, se njihov vpliv začne kazati tudi v gibalnem,
kognitivnem in socialnem razvoju (Videmšek in Pišot, 2007).
Sposobnost izražanja čustev otrok pridobi z rojstvom. Z razvojem čustva
postajajo vse bolj diferencirana, narašča sposobnost njihovega izražanja ter
obvladovanja in prepoznavanja čustev pri drugih. Z razvojem se spreminjata
moč doživljanja in izražanja čustev, predvsem pa se v zgodnjem otroštvu iz-
popolnjuje nadzor nad izražanjem čustev, ki postajajo vse bolj uravnovešena
in socialno sprejemljiva (Pišot in Planinšec, 2010).
Otrokovo socialno okolje se po nekaj letih vse bolj seli v okolje med vrstni-
ki v vrtcu in bivalnem okolju, vedno manj časa preživi z odraslimi. Posledič-
no zaradi vplivov novega okolja začne razvijati nove oblike socialnih interakcij
in socialne kompetence na področju sposobnosti komuniciranja, empatije in
skupnega reševanja problemov, kar privede do spoznavanja pravil vedenja in
razumevanja raznovrstnosti medsebojnih odnosov.
36
V prvi, poimenovani senzomotorična stopnja (v prvih dveh letih otrokove-
ga življenja), se prične razvoj refleksov, primarnih, sekundarnih in terciarnih
krožnih reakcij ter njihovo usklajevanje. Sledi predoperativna stopnja (od
drugega do šestega/sedmega leta), ki vključuje začetke simbolnih funkcij z
značilnostmi egocentrizma, animizma, artificializma, finalizma, centrizma in
realizma, ireverzibilnostjo mišljenja, miselno konzervacijo količin, razume-
vanjem razvrščanja in urejanja, ampak brez logičnega mišljenja. Tretje ob-
dobje (od šestega/sedmega do enajstega leta starosti) že vsebuje konkret-
nologične operacije in vključuje razumevanje stvari, ki jih na predoperativni
stopnji otrok še ni zmogel dojeti s pomočjo konkretnega materiala in situ-
acij. Šele zadnja stopn ja formalnologičnih operacij (od enajstega/dvanajste-
ga leta naprej) predstavlja nadgradnjo v primerjavi s prejšnjimi stopnjami,
in sicer je otrok že sposoben uporabljati abstraktno mišljenje (Labinowicz,
2010).
čustveno-socialni razvoj
Čustveni razvoj predstavlja področje otrokovega razvoja, ki se razvija že od
rojstva naprej. Nanj vpliva veliko dejavnikov, kot so zorenje, učenje, izkušnje,
spoznavni procesi in samodejavnost. Čustva se razvijajo od povsem osnovnih
do kasneje kompleksnejših čustvenih izrazov. V zgodnjem otroštvu lahko
otrokova čustva razdelimo tudi na pozitivna (veselje) in negativna (strah, jeza).
Če je negativnih čustev preveč, se njihov vpliv začne kazati tudi v gibalnem,
kognitivnem in socialnem razvoju (Videmšek in Pišot, 2007).
Sposobnost izražanja čustev otrok pridobi z rojstvom. Z razvojem čustva
postajajo vse bolj diferencirana, narašča sposobnost njihovega izražanja ter
obvladovanja in prepoznavanja čustev pri drugih. Z razvojem se spreminjata
moč doživljanja in izražanja čustev, predvsem pa se v zgodnjem otroštvu iz-
popolnjuje nadzor nad izražanjem čustev, ki postajajo vse bolj uravnovešena
in socialno sprejemljiva (Pišot in Planinšec, 2010).
Otrokovo socialno okolje se po nekaj letih vse bolj seli v okolje med vrstni-
ki v vrtcu in bivalnem okolju, vedno manj časa preživi z odraslimi. Posledič-
no zaradi vplivov novega okolja začne razvijati nove oblike socialnih interakcij
in socialne kompetence na področju sposobnosti komuniciranja, empatije in
skupnega reševanja problemov, kar privede do spoznavanja pravil vedenja in
razumevanja raznovrstnosti medsebojnih odnosov.
36
