Page 35 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
gibalni razvoj otroka: temeljni pojmi
podvoji. Srčni utrip pri dojenčkih dosega 130 udarcev na minuto, pri otroku od
drugega do šestega leta od 90 do 110, medtem ko ta pri odrasli osebi dose-
ga od 70 do 80 udarcev na minuto. Pljuča otroka so slabše raztegljiva, dihalne
poti ozke, diha s trebušno prepono. Ob rojstvu so možgani najrazvitejši or-
gan. Glede na druge dele telesa je glava večja. Od petega do šestega leta sta-
rosti doseže živčni sistem okrog 90 % končne vrednosti. V kasnejšem obdobju
otroštva je telesna rast umirjena. Telesna višina se od petega do desetega leta
starosti poveča povprečno za 5–6 centimetrov letno. Hitrejša rast je značilna
za obdobje pred petim in po desetem letu starosti (Pišot in Planinšec, 2010; Šk-
of, 2017). Skladno s telesno višino se otroku nekoliko počasneje povečujejo os-
tale telesne značilnosti. Telesna masa se v tej starosti poveča za približno 2,75–
4 kg letno (Tanner, 1978). V tem obdobju se spreminjajo tudi nekatera telesna
razmerja, ki postajajo podobna kot pri starejših. Indeks telesne mase (ITM) v
obdobju zgodnjega otroštva enakomerna pada, med šestim in sedmim letom
starosti pa se začne postopno povečevati. Spreminjati se začnejo tudi neka-
tera druga razmerja (sedna višina in dolžina nog, širina ramen v primerjavi s
širino kolkov) (Malina idr., 2004). Prav tako se v razvoju spreminja telesna ses-
tava. Delež mišičevja je v zgodnjem otroštvu enakomeren in predstavlja prib-
ližno 25 % celotne telesne mase (Eckert, 1987). Dečki imajo nekaj več mišične
in kostne mase kot deklice. Delež telesnega maščevja se v otroštvu enakomer-
no zmanjšuje in s 25 % v drugem letu pade na približno 15 % v sedmem letu
starosti. Deklice imajo nekoliko večji delež telesnega maščevja od dečkov, raz-
lika se z naraščanjem starosti postopno povečuje (Malina idr., 2004).
spoznavni razvoj
Spoznavni razvoj vključuje razvoj in krepitev miselnih, spoznavnih procesov:
zaznavanje, predstavljanje, presojanje, sklepanje, spomin, govor, reševanje
problemov, ki omogočajo analiziranje, odločanje in učenje (Marjanovič Umek
in Zupančič, 2004). Otrok jih uporablja pri pridobivanju znanja, hkrati pa mu
omogočajo, da se zaveda okolja, ki ga obdaja (Marjanovič Umek in Zupančič,
2004). Na spoznavni razvoj vplivajo različni dejavniki: biološko zorenje, izkuš
nje iz okolja, lastna dejavnost. Spoznavni razvoj ni neodvisen proces, temveč
poteka v tesni povezanosti s telesnim, z gibalnim, s čustvenim in socialnim
razvojem. Piaget je razvil teorijo kognitivnega razvoja, ki je sestavljena iz štirih
stopenj.
35
podvoji. Srčni utrip pri dojenčkih dosega 130 udarcev na minuto, pri otroku od
drugega do šestega leta od 90 do 110, medtem ko ta pri odrasli osebi dose-
ga od 70 do 80 udarcev na minuto. Pljuča otroka so slabše raztegljiva, dihalne
poti ozke, diha s trebušno prepono. Ob rojstvu so možgani najrazvitejši or-
gan. Glede na druge dele telesa je glava večja. Od petega do šestega leta sta-
rosti doseže živčni sistem okrog 90 % končne vrednosti. V kasnejšem obdobju
otroštva je telesna rast umirjena. Telesna višina se od petega do desetega leta
starosti poveča povprečno za 5–6 centimetrov letno. Hitrejša rast je značilna
za obdobje pred petim in po desetem letu starosti (Pišot in Planinšec, 2010; Šk-
of, 2017). Skladno s telesno višino se otroku nekoliko počasneje povečujejo os-
tale telesne značilnosti. Telesna masa se v tej starosti poveča za približno 2,75–
4 kg letno (Tanner, 1978). V tem obdobju se spreminjajo tudi nekatera telesna
razmerja, ki postajajo podobna kot pri starejših. Indeks telesne mase (ITM) v
obdobju zgodnjega otroštva enakomerna pada, med šestim in sedmim letom
starosti pa se začne postopno povečevati. Spreminjati se začnejo tudi neka-
tera druga razmerja (sedna višina in dolžina nog, širina ramen v primerjavi s
širino kolkov) (Malina idr., 2004). Prav tako se v razvoju spreminja telesna ses-
tava. Delež mišičevja je v zgodnjem otroštvu enakomeren in predstavlja prib-
ližno 25 % celotne telesne mase (Eckert, 1987). Dečki imajo nekaj več mišične
in kostne mase kot deklice. Delež telesnega maščevja se v otroštvu enakomer-
no zmanjšuje in s 25 % v drugem letu pade na približno 15 % v sedmem letu
starosti. Deklice imajo nekoliko večji delež telesnega maščevja od dečkov, raz-
lika se z naraščanjem starosti postopno povečuje (Malina idr., 2004).
spoznavni razvoj
Spoznavni razvoj vključuje razvoj in krepitev miselnih, spoznavnih procesov:
zaznavanje, predstavljanje, presojanje, sklepanje, spomin, govor, reševanje
problemov, ki omogočajo analiziranje, odločanje in učenje (Marjanovič Umek
in Zupančič, 2004). Otrok jih uporablja pri pridobivanju znanja, hkrati pa mu
omogočajo, da se zaveda okolja, ki ga obdaja (Marjanovič Umek in Zupančič,
2004). Na spoznavni razvoj vplivajo različni dejavniki: biološko zorenje, izkuš
nje iz okolja, lastna dejavnost. Spoznavni razvoj ni neodvisen proces, temveč
poteka v tesni povezanosti s telesnim, z gibalnim, s čustvenim in socialnim
razvojem. Piaget je razvil teorijo kognitivnega razvoja, ki je sestavljena iz štirih
stopenj.
35
