Page 39 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
gibalni razvoj otroka: temeljni pojmi
značilnosti gibalnega razvoja v zgodnjem otroštvu
Gibalni razvoj v prvih mesecih življenja predstavljajo refleksi. Vmesna stopnja
med refleksi in hotenimi gibi so spontani ritmični gibi novorojenčka. Gibal-
ni razvoj si lahko predstavljamo kot razvoj nadzorovanja hotenega gibanja.
Otrok ob rojstvu glavo premika levo in desno, leže na trebuhu, začne glavo
dvigovati. Do tretjega meseca lahko otrok glavo pokonci drži že samostojno,
brez naše opore. V prvih sedmih mesecih se obrača okoli svoje osi – od prve-
ga do tretjega meseca se prevrača z boka na hrbet, od petega do sedmega
meseca pa se večina že samostojno obrne s hrbta na trebuh. Otroci se oko-
li šestega meseca začnejo plaziti in laziti. Med osmim in desetim mesecem
večina že samostojno stoji, med devetim in trinajstim mesecem pa jih večina
tudi shodi – najprej zelo okorno, kasneje pa že koordinirano. Pri dve leti starih
otrocih se lahko pojavi tudi tek. Hoja in tek se z vidika končnega gibalnega
vzorca oblikujeta med četrtim in petim letom starosti. Poleg omenjenih velik-
ih gibov poznamo tudi drobne gibe: pincetni prijem, koordinacija oko – roka,
začetek risanja in pisanja ter izbira dominantne roke. Prvi se kaže npr. pri pri-
jemanju predmetov: s celo dlanjo najprej, kasneje pa že samo z dvema prsto-
ma. Napredek v koordinaciji oko – roka se kaže v vse večjem nadzoru drob-
nih gibov pri vsakdanjih opravilih (hranjenje z žlico) in gibalnih dejavnostih
(met žogice). Če otrok ne doseže najvišjega obdobja temeljne gibalne stop
nje, obstaja možnost, da bo imel v nadaljnjem gibalnem razvoju težave (Gal-
lahue idr., 2011).
Cemič (1997) gibalne vzorce deli v tri skupine:
– položajni gibalni vzorci (tonični refleksi): predstavljajo prve gibalne vzorce
pri novorojenčku, ki praviloma izginjajo od drugega meseca do prvega
leta;
– postavitveni vzorci (statični refleksi): otroku omogočajo normalno držo
glave glede na položaj njegovega trupa;
– stojno-gibalni vzorci (statokinetični refleksi): telo se prilagaja novim situ-
acijam zaradi zunanjih sil – ohranjanje ravnotežja telesa.
Opisane gibalne vzorce so raziskovalci umestili v več stopenj in podsto-
penj, saj njihov razvoj poteka po točno določenem zaporedju in s pričako-
vanimi odkloni. Rezultat predhodne stopnje je izhodišče za vzpostavitev
naslednje. Razvojne faze in stopnje si sledijo v naslednjem zaporedju (pre-
glednica 3):
39
značilnosti gibalnega razvoja v zgodnjem otroštvu
Gibalni razvoj v prvih mesecih življenja predstavljajo refleksi. Vmesna stopnja
med refleksi in hotenimi gibi so spontani ritmični gibi novorojenčka. Gibal-
ni razvoj si lahko predstavljamo kot razvoj nadzorovanja hotenega gibanja.
Otrok ob rojstvu glavo premika levo in desno, leže na trebuhu, začne glavo
dvigovati. Do tretjega meseca lahko otrok glavo pokonci drži že samostojno,
brez naše opore. V prvih sedmih mesecih se obrača okoli svoje osi – od prve-
ga do tretjega meseca se prevrača z boka na hrbet, od petega do sedmega
meseca pa se večina že samostojno obrne s hrbta na trebuh. Otroci se oko-
li šestega meseca začnejo plaziti in laziti. Med osmim in desetim mesecem
večina že samostojno stoji, med devetim in trinajstim mesecem pa jih večina
tudi shodi – najprej zelo okorno, kasneje pa že koordinirano. Pri dve leti starih
otrocih se lahko pojavi tudi tek. Hoja in tek se z vidika končnega gibalnega
vzorca oblikujeta med četrtim in petim letom starosti. Poleg omenjenih velik-
ih gibov poznamo tudi drobne gibe: pincetni prijem, koordinacija oko – roka,
začetek risanja in pisanja ter izbira dominantne roke. Prvi se kaže npr. pri pri-
jemanju predmetov: s celo dlanjo najprej, kasneje pa že samo z dvema prsto-
ma. Napredek v koordinaciji oko – roka se kaže v vse večjem nadzoru drob-
nih gibov pri vsakdanjih opravilih (hranjenje z žlico) in gibalnih dejavnostih
(met žogice). Če otrok ne doseže najvišjega obdobja temeljne gibalne stop
nje, obstaja možnost, da bo imel v nadaljnjem gibalnem razvoju težave (Gal-
lahue idr., 2011).
Cemič (1997) gibalne vzorce deli v tri skupine:
– položajni gibalni vzorci (tonični refleksi): predstavljajo prve gibalne vzorce
pri novorojenčku, ki praviloma izginjajo od drugega meseca do prvega
leta;
– postavitveni vzorci (statični refleksi): otroku omogočajo normalno držo
glave glede na položaj njegovega trupa;
– stojno-gibalni vzorci (statokinetični refleksi): telo se prilagaja novim situ-
acijam zaradi zunanjih sil – ohranjanje ravnotežja telesa.
Opisane gibalne vzorce so raziskovalci umestili v več stopenj in podsto-
penj, saj njihov razvoj poteka po točno določenem zaporedju in s pričako-
vanimi odkloni. Rezultat predhodne stopnje je izhodišče za vzpostavitev
naslednje. Razvojne faze in stopnje si sledijo v naslednjem zaporedju (pre-
glednica 3):
39
