Page 38 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
dnje gibalno učenje in poučevanje
Načelo vzajemnega delovanja poudarja vzpostavitev urejenega odnosa
med obema stranema telesa. Pogoj za to je harmonično delovanje mišic upo-
gibalk in iztegovalk, kar omogoča vzpostavitev urejenega giba (pridobi se z
vajo), posledica česar pa je somerno gibanje obeh strani telesa. Gibalne ra-
zvojne stopnje imajo svoje zaporedje. Gibalni razvoj temelji na razvoju nevro-
loških funkcij in sposobnosti; poteka po vnaprej določenem razvojnem vrst
nem redu; vsak razvojni napredek je odvisen od razvojne stopnje prejšnjega.
Načelo nepovratnosti pojasnjuje, da odklon od načela vrstnega reda vodi
do zamenjave stopenj, kar povzroča spremembe v gibalnem razvoju. Pri več-
jih odklonih izpada se razvoj upočasni ali se pojavijo patološki gibalni vzorci.
Načelo razvojne smeri poudarja, da gibalni razvoj poteka v točno določe-
ni smeri, in sicer od mišic pri trupu do oddaljenejših mišic.
Načelo funkcionalne nesomernosti temelji na zavedanju obeh strani tele-
sa, kar v otroštvu dopušča razvoj prevlade ene strani telesa. Razvoj simetrije in
križanja telesne središčnice privede do razvoja ročne dominantnosti.
Motorični in senzomotorični razvoj (gibalni razvoj poteka v določenem
vrstnem redu – usmerjenost k pridobivanju gibalnega vedenja).
Osnovne paradigme gibalnega razvoja:
– gibalni razvoj poteka od glave navzdol in od središča telesa navzven,
– najprej se razvijejo gibalne spretnosti,
– sledi razvoj gibalnih sposobnosti
– in gibalnih vzorcev
– ter gibalnih odzivov na reševanje gibalnih problemov.
Gibalni razvoj poteka od postopnega opuščanja refleksnih gibov v prvem
letu starosti in nastanka številnih slabo diferenciranih gibov do samodejnih
hotenih gibov (gibalnega nadzora). Gibalna funkcija vpliva na telesno zgrad-
bo, zaradi česar med otroki obstaja velika raznolikost glede starosti, v kateri se
pojavijo tipični razvojni mejniki (nekdo shodi pri 11, drug pa pri 13 mesecih). Gi-
balni razvoj se izraža v strukturnih spremembah gibalnega obnašanja v različ-
nih obdobjih človekovega življenja. Različni avtorji (Gallahue idr., 2011; Haywo-
od idr., 2012) utemeljujejo, da je razvoj povezan s kronološko starostjo, ni pa od
nje odvisen in poteka skozi različna obdobja – razvojne stopnje, za katere je
značilna skupna oblika gibalnega obnašanja, ki velja za večino otrok. Posame-
zne razvojne stopnje se pojavljajo v enakih starostnih obdobjih in trajajo prib-
ližno enako dolgo, se pa lahko zaradi individualnih razlik posamezne razvojne
stopnje pojavijo tudi v različnih starostnih obdobjih.
38
Načelo vzajemnega delovanja poudarja vzpostavitev urejenega odnosa
med obema stranema telesa. Pogoj za to je harmonično delovanje mišic upo-
gibalk in iztegovalk, kar omogoča vzpostavitev urejenega giba (pridobi se z
vajo), posledica česar pa je somerno gibanje obeh strani telesa. Gibalne ra-
zvojne stopnje imajo svoje zaporedje. Gibalni razvoj temelji na razvoju nevro-
loških funkcij in sposobnosti; poteka po vnaprej določenem razvojnem vrst
nem redu; vsak razvojni napredek je odvisen od razvojne stopnje prejšnjega.
Načelo nepovratnosti pojasnjuje, da odklon od načela vrstnega reda vodi
do zamenjave stopenj, kar povzroča spremembe v gibalnem razvoju. Pri več-
jih odklonih izpada se razvoj upočasni ali se pojavijo patološki gibalni vzorci.
Načelo razvojne smeri poudarja, da gibalni razvoj poteka v točno določe-
ni smeri, in sicer od mišic pri trupu do oddaljenejših mišic.
Načelo funkcionalne nesomernosti temelji na zavedanju obeh strani tele-
sa, kar v otroštvu dopušča razvoj prevlade ene strani telesa. Razvoj simetrije in
križanja telesne središčnice privede do razvoja ročne dominantnosti.
Motorični in senzomotorični razvoj (gibalni razvoj poteka v določenem
vrstnem redu – usmerjenost k pridobivanju gibalnega vedenja).
Osnovne paradigme gibalnega razvoja:
– gibalni razvoj poteka od glave navzdol in od središča telesa navzven,
– najprej se razvijejo gibalne spretnosti,
– sledi razvoj gibalnih sposobnosti
– in gibalnih vzorcev
– ter gibalnih odzivov na reševanje gibalnih problemov.
Gibalni razvoj poteka od postopnega opuščanja refleksnih gibov v prvem
letu starosti in nastanka številnih slabo diferenciranih gibov do samodejnih
hotenih gibov (gibalnega nadzora). Gibalna funkcija vpliva na telesno zgrad-
bo, zaradi česar med otroki obstaja velika raznolikost glede starosti, v kateri se
pojavijo tipični razvojni mejniki (nekdo shodi pri 11, drug pa pri 13 mesecih). Gi-
balni razvoj se izraža v strukturnih spremembah gibalnega obnašanja v različ-
nih obdobjih človekovega življenja. Različni avtorji (Gallahue idr., 2011; Haywo-
od idr., 2012) utemeljujejo, da je razvoj povezan s kronološko starostjo, ni pa od
nje odvisen in poteka skozi različna obdobja – razvojne stopnje, za katere je
značilna skupna oblika gibalnega obnašanja, ki velja za večino otrok. Posame-
zne razvojne stopnje se pojavljajo v enakih starostnih obdobjih in trajajo prib-
ližno enako dolgo, se pa lahko zaradi individualnih razlik posamezne razvojne
stopnje pojavijo tudi v različnih starostnih obdobjih.
38
