Page 37 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 37
gibalni razvoj otroka: temeljni pojmi
razvoj gibalnih sposobnosti kot gradnik gibalnega
razvoja
Zgodnje otroštvo predstavlja temelj gibalnega razvoja, saj je otrokov organi
zem vplivom okolja najbolj izpostavljen prav v tem obdobju; tedaj je vpliv na
maksimalni razvoj podedovanih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti največ-
ji. Prav zato je vloga vzgojitelja pri celostni podpori gibalnega razvoja otroka,
zlasti s pomočjo sistematičnega razvijanja gibalnih sposobnosti, od ravnotež-
ja in moči do koordinacije ter drugih pojavnih oblik gibanja, neprecenljiva.
Človek se razvija v različnih razvojnih obdobjih, ki imajo svoje značilnosti
in posebnosti (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004; Malina idr., 2004). Pri tem
je otrokov gibalni razvoj povsem specifičen in enkraten. Poteka na različnih
ravneh, v različnih razvojnih fazah in stopnjah ter z različno, vsakemu posa-
mezniku prilagojeno dinamiko. Prvi gibi po rojstvu potekajo na refleksni rav-
ni, brez zavestne kontrole, nakar jim sledijo elementarni gibalni vzorci (plaze-
nje, lazenje, potiskanje, vlečenje, met, skok itd.). Ustrezne gibalne dejavnosti
so zato v predšolskem obdobju ključnega pomena za otrokov telesni, gibalni
in funkcionalni razvoj ter pozitivno vplivajo na njegove spoznavne, socialne in
čustvene sposobnosti ter lastnosti. Kljub znanstvenim spoznanjem o pozitiv-
nih učinkih gibalnih/športnih dejavnosti v visoko razvitih družbah beležimo
trend, da je vse manj otrok gibalno aktivnih in da jih ima vedno več prekomer-
no telesno težo. Slovenski sedemletniki so med državami Evropske unije zara-
di debelosti celo med bolj ogroženimi (Gabrijelčič Blenkuš, 2013), kar je lahko
posledica tudi nezadostne gibalne dejavnosti.
Pozitivne gibalne in tudi športne izkušnje iz otroštva se prenašajo v ob-
dobje odraslosti. Šport je model aktivnega načina življenja, zato mora vzgo-
jitelj otroka v športne dejavnosti uvajati s pozitivnimi izkušnjami in z lastnimi
zgledi. Gibalna/športna vadba mora biti za otroke varna, učinkovita, zabavna
in prijetna, kar pa za vzgojitelja pri načrtovanju in vodenju varnih, učinkovi-
tih in otrokom prijaznih gibalnih dejavnosti pomeni še dodatno odgovornost.
Poleg poznavanja osnov gibalnega razvoja znotraj celostnega razvoja otro-
ka in temeljnih zakonitosti regulacije ter poučevanja gibanja mora vzgojitelj
izbrati še ustrezne pedagoške strategije in didaktične postopke za gibalno po-
učevanje otrok ter jih dodatno motivirati s pregledno demonstracijo, spodbu-
janjem, z zgodbo, s smiselnim popravljanjem, ponavljanjem in seveda tudi z
lastnim zgledom.
Za boljše razumevanje so v nadaljevanju predstavljena temeljna načela gi-
balnega razvoja (Škof, 2017):
37
razvoj gibalnih sposobnosti kot gradnik gibalnega
razvoja
Zgodnje otroštvo predstavlja temelj gibalnega razvoja, saj je otrokov organi
zem vplivom okolja najbolj izpostavljen prav v tem obdobju; tedaj je vpliv na
maksimalni razvoj podedovanih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti največ-
ji. Prav zato je vloga vzgojitelja pri celostni podpori gibalnega razvoja otroka,
zlasti s pomočjo sistematičnega razvijanja gibalnih sposobnosti, od ravnotež-
ja in moči do koordinacije ter drugih pojavnih oblik gibanja, neprecenljiva.
Človek se razvija v različnih razvojnih obdobjih, ki imajo svoje značilnosti
in posebnosti (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004; Malina idr., 2004). Pri tem
je otrokov gibalni razvoj povsem specifičen in enkraten. Poteka na različnih
ravneh, v različnih razvojnih fazah in stopnjah ter z različno, vsakemu posa-
mezniku prilagojeno dinamiko. Prvi gibi po rojstvu potekajo na refleksni rav-
ni, brez zavestne kontrole, nakar jim sledijo elementarni gibalni vzorci (plaze-
nje, lazenje, potiskanje, vlečenje, met, skok itd.). Ustrezne gibalne dejavnosti
so zato v predšolskem obdobju ključnega pomena za otrokov telesni, gibalni
in funkcionalni razvoj ter pozitivno vplivajo na njegove spoznavne, socialne in
čustvene sposobnosti ter lastnosti. Kljub znanstvenim spoznanjem o pozitiv-
nih učinkih gibalnih/športnih dejavnosti v visoko razvitih družbah beležimo
trend, da je vse manj otrok gibalno aktivnih in da jih ima vedno več prekomer-
no telesno težo. Slovenski sedemletniki so med državami Evropske unije zara-
di debelosti celo med bolj ogroženimi (Gabrijelčič Blenkuš, 2013), kar je lahko
posledica tudi nezadostne gibalne dejavnosti.
Pozitivne gibalne in tudi športne izkušnje iz otroštva se prenašajo v ob-
dobje odraslosti. Šport je model aktivnega načina življenja, zato mora vzgo-
jitelj otroka v športne dejavnosti uvajati s pozitivnimi izkušnjami in z lastnimi
zgledi. Gibalna/športna vadba mora biti za otroke varna, učinkovita, zabavna
in prijetna, kar pa za vzgojitelja pri načrtovanju in vodenju varnih, učinkovi-
tih in otrokom prijaznih gibalnih dejavnosti pomeni še dodatno odgovornost.
Poleg poznavanja osnov gibalnega razvoja znotraj celostnega razvoja otro-
ka in temeljnih zakonitosti regulacije ter poučevanja gibanja mora vzgojitelj
izbrati še ustrezne pedagoške strategije in didaktične postopke za gibalno po-
učevanje otrok ter jih dodatno motivirati s pregledno demonstracijo, spodbu-
janjem, z zgodbo, s smiselnim popravljanjem, ponavljanjem in seveda tudi z
lastnim zgledom.
Za boljše razumevanje so v nadaljevanju predstavljena temeljna načela gi-
balnega razvoja (Škof, 2017):
37
