Page 44 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
dnje gibalno učenje in poučevanje
Različni deli otrokovega telesa rastejo z različno dinamiko. Velike mišič-
ne skupine se razvijejo med prvimi (Malina idr., 2004), tako se elementarni gi-
balni vzorci, ki vključujejo delo teh mišičnih skupin (plazenje, hoja, mahanje,
prijemanje in drugi), pojavijo najprej. Predšolski otroci imajo relativno viš-
je centralno težišče telesa, zato so tudi bolj nagnjeni k padanju (Pišot in Pla-
ninšec, 2010). Otrokov razvoj poteka večsmerno in hkrati na različnih področ-
jih, kar pomeni, da je gibalni razvoj tesno povezan s telesnim, spoznavnim,
čustvenim in socialnim razvojem. Za področje gibalnega razvoja veljajo te-
meljne zakonitosti, ki so značilne za človekov razvoj nasploh, kljub temu pa
obstaja nekaj posebnosti. V začetnem obdobju gibalni razvoj poteka v cefa-
lokavdalni smeri, pri čemer je otrok najprej sposoben nadzirati gibanje glave,
nato trupa in rok, šele potem nog, ter v proksimodistalni smeri, kar pomeni,
da lahko otrok najprej nadzira gibanje tistih delov telesa, ki so bliže hrbte-
nici, kasneje pa tudi vse oddaljenejših. Tako otrok postopno postaja sposo-
ben nadzirati in učinkovito izvajati vse zahtevnejše gibalne spretnosti (Pišot
in Planinšec, 2010).
Gibalni razvoj je povezan s kronološko starostjo, ni pa od nje odvisen.
Poteka skozi različna obdobja, ki jih imenujemo razvojne stopnje in v kate-
rih lahko opazimo določeno vrsto značilnega gibalnega vedenja, ki velja za
večino otrok. Vsaka razvojna stopnja je na nek način rezultat predhodne in
pogoj za vzpostavitev naslednje, višje stopnje (Gallahue, 2011). Posamezne
stopnje se večinoma pojavljajo v enakih starostnih obdobjih in trajajo prib-
ližno enako dolgo. Zaporedje razvojnih stopenj je pričakovano, odvisno je
namreč od dozorevanja funkcij, ki so gensko pogojene. Čeprav je vrstni red
pojavljanja razvojnih stopenj praviloma enak, se zaradi individualnih razlik
lahko pojavijo v različnih starostnih obdobjih, zato je treba pri obravnavanju
stopenj gibalnega razvoja to upoštevati. Gibalni razvoj je dinamičen proces;
za razliko od tradicionalne toge obravnave se sodobni pogledi nanj nanaša-
jo na kontinuiteto, specifičnost in individualnost razvojnih procesov (Haywo-
od idr., 2012).
Model peščene ure kot eden izmed modelov večdimenzionalnega, dina-
mičnega in odprtega sistema (Gallahue idr., 2011) opisuje pridobivanje gibal-
nih kompetenc skozi faze gibalnega razvoja ob upoštevanju osebnostnih de-
javnikov (dednosti) in okoljskih dejavnikov ter realizaciji posameznih gibalnih
nalog. Na določeni stopnji človekovega razvoja se peščena ura obrne. Posa-
meznik začne z uporabo pridobljenih gibalnih kompetenc skozi filter genetike
in posameznikovega življenjskega sloga, še vedno pa okno dograjevanja t. i.
bazena gibalnih kompetenc ostaja odprto za nove gibalne izkušnje skozi pro-
ces gibalnega poučevanja.
44
Različni deli otrokovega telesa rastejo z različno dinamiko. Velike mišič-
ne skupine se razvijejo med prvimi (Malina idr., 2004), tako se elementarni gi-
balni vzorci, ki vključujejo delo teh mišičnih skupin (plazenje, hoja, mahanje,
prijemanje in drugi), pojavijo najprej. Predšolski otroci imajo relativno viš-
je centralno težišče telesa, zato so tudi bolj nagnjeni k padanju (Pišot in Pla-
ninšec, 2010). Otrokov razvoj poteka večsmerno in hkrati na različnih področ-
jih, kar pomeni, da je gibalni razvoj tesno povezan s telesnim, spoznavnim,
čustvenim in socialnim razvojem. Za področje gibalnega razvoja veljajo te-
meljne zakonitosti, ki so značilne za človekov razvoj nasploh, kljub temu pa
obstaja nekaj posebnosti. V začetnem obdobju gibalni razvoj poteka v cefa-
lokavdalni smeri, pri čemer je otrok najprej sposoben nadzirati gibanje glave,
nato trupa in rok, šele potem nog, ter v proksimodistalni smeri, kar pomeni,
da lahko otrok najprej nadzira gibanje tistih delov telesa, ki so bliže hrbte-
nici, kasneje pa tudi vse oddaljenejših. Tako otrok postopno postaja sposo-
ben nadzirati in učinkovito izvajati vse zahtevnejše gibalne spretnosti (Pišot
in Planinšec, 2010).
Gibalni razvoj je povezan s kronološko starostjo, ni pa od nje odvisen.
Poteka skozi različna obdobja, ki jih imenujemo razvojne stopnje in v kate-
rih lahko opazimo določeno vrsto značilnega gibalnega vedenja, ki velja za
večino otrok. Vsaka razvojna stopnja je na nek način rezultat predhodne in
pogoj za vzpostavitev naslednje, višje stopnje (Gallahue, 2011). Posamezne
stopnje se večinoma pojavljajo v enakih starostnih obdobjih in trajajo prib-
ližno enako dolgo. Zaporedje razvojnih stopenj je pričakovano, odvisno je
namreč od dozorevanja funkcij, ki so gensko pogojene. Čeprav je vrstni red
pojavljanja razvojnih stopenj praviloma enak, se zaradi individualnih razlik
lahko pojavijo v različnih starostnih obdobjih, zato je treba pri obravnavanju
stopenj gibalnega razvoja to upoštevati. Gibalni razvoj je dinamičen proces;
za razliko od tradicionalne toge obravnave se sodobni pogledi nanj nanaša-
jo na kontinuiteto, specifičnost in individualnost razvojnih procesov (Haywo-
od idr., 2012).
Model peščene ure kot eden izmed modelov večdimenzionalnega, dina-
mičnega in odprtega sistema (Gallahue idr., 2011) opisuje pridobivanje gibal-
nih kompetenc skozi faze gibalnega razvoja ob upoštevanju osebnostnih de-
javnikov (dednosti) in okoljskih dejavnikov ter realizaciji posameznih gibalnih
nalog. Na določeni stopnji človekovega razvoja se peščena ura obrne. Posa-
meznik začne z uporabo pridobljenih gibalnih kompetenc skozi filter genetike
in posameznikovega življenjskega sloga, še vedno pa okno dograjevanja t. i.
bazena gibalnih kompetenc ostaja odprto za nove gibalne izkušnje skozi pro-
ces gibalnega poučevanja.
44
