Page 49 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 49
IBALNE SPOSOBNOSTI
Sposobnosti so tiste, ki določajo razlike med tem, kar kdo more, in tem, ali to
tudi zmore. Pomenijo zgolj potencial, da posameznik lahko uresniči nek izid,
in niso že same po sebi dosežek. Sposobnosti so tiste lastnosti, ki najbolj vpli
vajo na posameznikove dosežke in na njegovo uspešnost pri reševanju prob-
lemov (Musek in Pečjak, 2001).
Omenjena avtorja sposobnosti delita na duševne, gibalne in umske. Med
umske spadata predvsem inteligentnost in ustvarjalnost. Sposobnosti zazna-
ve okolja, kot npr. ostrina vida in kakovost sluha, sestavljajo duševne sposob-
nosti, medtem ko med gibalne sposobnosti uvrščamo moč, hitrost, gibljivost,
koordinacijo, natančnost, ravnotežje in vzdržljivost. Gibalno sposobnost lah-
ko z drugimi besedami imenujemo tudi psihomotorična, psihofizična ali teles-
na sposobnost. Predstavlja dimenzije človeka, o katerih lahko sklepamo samo
na podlagi konkretnega gibalnega dejanja (Pistotnik, 2011) in so pomemben
segment motoričnega razvoja, ki sicer v daljšem obdobju poteka kontinuira-
no, čeprav so značilna obdobja stagnacij in tudi upadanja sposobnosti (Pišot
in Planinšec, 2005).
Gibalne sposobnosti so v osnovi odgovorne za izvedbo naših gibov. Omo-
gočajo izvedbo gibalne naloge oz. gibanja človeka. V razvoju se otrok nepre-
stano srečuje z učenjem in izvajanjem novih, vse zahtevnejših gibalnih spret-
nosti, kar je zelo pogojeno z ravnjo gibalnih sposobnosti. Gibalne sposobnosti
so zlasti zmožnosti, ki posamezniku omogočajo realizacijo gibalnih nalog, so
merljive in na njihovi osnovi lahko ločimo razlike v uspešnosti izvedbe določe-
ne gibalne naloge med dvema subjektoma pri enakih pogojih, znanju in mo-
49
Sposobnosti so tiste, ki določajo razlike med tem, kar kdo more, in tem, ali to
tudi zmore. Pomenijo zgolj potencial, da posameznik lahko uresniči nek izid,
in niso že same po sebi dosežek. Sposobnosti so tiste lastnosti, ki najbolj vpli
vajo na posameznikove dosežke in na njegovo uspešnost pri reševanju prob-
lemov (Musek in Pečjak, 2001).
Omenjena avtorja sposobnosti delita na duševne, gibalne in umske. Med
umske spadata predvsem inteligentnost in ustvarjalnost. Sposobnosti zazna-
ve okolja, kot npr. ostrina vida in kakovost sluha, sestavljajo duševne sposob-
nosti, medtem ko med gibalne sposobnosti uvrščamo moč, hitrost, gibljivost,
koordinacijo, natančnost, ravnotežje in vzdržljivost. Gibalno sposobnost lah-
ko z drugimi besedami imenujemo tudi psihomotorična, psihofizična ali teles-
na sposobnost. Predstavlja dimenzije človeka, o katerih lahko sklepamo samo
na podlagi konkretnega gibalnega dejanja (Pistotnik, 2011) in so pomemben
segment motoričnega razvoja, ki sicer v daljšem obdobju poteka kontinuira-
no, čeprav so značilna obdobja stagnacij in tudi upadanja sposobnosti (Pišot
in Planinšec, 2005).
Gibalne sposobnosti so v osnovi odgovorne za izvedbo naših gibov. Omo-
gočajo izvedbo gibalne naloge oz. gibanja človeka. V razvoju se otrok nepre-
stano srečuje z učenjem in izvajanjem novih, vse zahtevnejših gibalnih spret-
nosti, kar je zelo pogojeno z ravnjo gibalnih sposobnosti. Gibalne sposobnosti
so zlasti zmožnosti, ki posamezniku omogočajo realizacijo gibalnih nalog, so
merljive in na njihovi osnovi lahko ločimo razlike v uspešnosti izvedbe določe-
ne gibalne naloge med dvema subjektoma pri enakih pogojih, znanju in mo-
49
