Page 42 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
dnje gibalno učenje in poučevanje
to je njegovo spodbujanje z ustrezno kakovostjo in količino primernih gibal-
nih/športnih dejavnosti ena izmed temeljnih razvojnih nalog v otroštvu (Pišot
in Planinšec, 2010). Značilnosti refleksne in začetne faze so opisane s pomočjo
gibalnih vzorcev, saj v prvih dveh letih otrokovega življenja predstavljajo na-
čin njegovega gibanja. Temeljna gibalna faza predstavlja stopnjo, v kateri gi-
banje postaja vse usklajenejše. Otroci raziskujejo zmogljivosti svojega telesa
in gibanja, ki jih pridobijo na tej stopnji (spoznajo uporabo naravnih oblik gi-
banja, razne igre, v zreli stopnji pa začnejo spoznavati kombinacije gibanj v
raznih športih); tu pridobijo temeljne gibalne spretnosti. Po vstopu v osnov-
no šolo pa nastopi zadnja, specializirana gibalna faza, v kateri otrok že začne z
izvajanjem kompleksnejših športnih dejavnosti. Zadnja faza je najodvisnejša
od okolja, v katerem otrok živi. Tem več spodbud in možnosti za razvijanje in
spoznavanje športnih spretnosti ima, tem boljši bo njegov razvoj na športnem
področju (Pišot in Planinšec, 2010). Vključevanje raznovrstnih naravnih oblik
gibanja je v zgodnjem otroštvu za kakovostno in učinkovito gibalno pouče-
vanje zelo pomembno, zato si v nadaljevanju oglejmo značilnosti teh oblik.
opredelitev gibalnega razvoja
v nadaljevanju predstavljamo izbrane opredelitve gibalnega razvoja, ki se
med seboj sicer razlikujejo, ampak imajo nekaj skupnih točk: proces, razvoj
gibalnih sposobnosti, interakcija z okoljem in spremembe. Pišot in Planinšec
(2010) menita, da gibalni razvoj kot proces spreminjanja funkcionalnih kompe-
tenc skozi čas določa spremembe v gibalnem vedenju skozi celoten življenj
ski ciklus, izhajajoč iz interakcije med zahtevami gibalnih nalog, posebnostmi
posameznika in pogoji okolja (Gallahue idr., 2011).
Gibalni razvoj je proces, ki v življenju posameznika skozi različna življenj-
ska obdobja omogoča prehod na višjo raven gibalnih kompetenc – raven ra-
zvoja gibalnih sposobnosti in usvajanja zahtevnejših nadrejenih gibalnih
znanj v nenehni interakciji in soodvisnosti z okoljem (Pišot in Planinšec, 2010).
Gibalni razvoj predstavljajo dinamične in večinoma kontinuirane spre-
membe v gibalnem vedenju, ki se kažejo v razvoju gibalnih (koordinacija,
moč, hitrost, ravnotežje, gibljivost in natančnost) in funkcionalnih sposobnos-
ti (vzdržljivost) ter gibalnih znanj, ki skupaj sestavljajo prostor gibalnih kompe-
tenc in se manifestirajo kot:
42
to je njegovo spodbujanje z ustrezno kakovostjo in količino primernih gibal-
nih/športnih dejavnosti ena izmed temeljnih razvojnih nalog v otroštvu (Pišot
in Planinšec, 2010). Značilnosti refleksne in začetne faze so opisane s pomočjo
gibalnih vzorcev, saj v prvih dveh letih otrokovega življenja predstavljajo na-
čin njegovega gibanja. Temeljna gibalna faza predstavlja stopnjo, v kateri gi-
banje postaja vse usklajenejše. Otroci raziskujejo zmogljivosti svojega telesa
in gibanja, ki jih pridobijo na tej stopnji (spoznajo uporabo naravnih oblik gi-
banja, razne igre, v zreli stopnji pa začnejo spoznavati kombinacije gibanj v
raznih športih); tu pridobijo temeljne gibalne spretnosti. Po vstopu v osnov-
no šolo pa nastopi zadnja, specializirana gibalna faza, v kateri otrok že začne z
izvajanjem kompleksnejših športnih dejavnosti. Zadnja faza je najodvisnejša
od okolja, v katerem otrok živi. Tem več spodbud in možnosti za razvijanje in
spoznavanje športnih spretnosti ima, tem boljši bo njegov razvoj na športnem
področju (Pišot in Planinšec, 2010). Vključevanje raznovrstnih naravnih oblik
gibanja je v zgodnjem otroštvu za kakovostno in učinkovito gibalno pouče-
vanje zelo pomembno, zato si v nadaljevanju oglejmo značilnosti teh oblik.
opredelitev gibalnega razvoja
v nadaljevanju predstavljamo izbrane opredelitve gibalnega razvoja, ki se
med seboj sicer razlikujejo, ampak imajo nekaj skupnih točk: proces, razvoj
gibalnih sposobnosti, interakcija z okoljem in spremembe. Pišot in Planinšec
(2010) menita, da gibalni razvoj kot proces spreminjanja funkcionalnih kompe-
tenc skozi čas določa spremembe v gibalnem vedenju skozi celoten življenj
ski ciklus, izhajajoč iz interakcije med zahtevami gibalnih nalog, posebnostmi
posameznika in pogoji okolja (Gallahue idr., 2011).
Gibalni razvoj je proces, ki v življenju posameznika skozi različna življenj-
ska obdobja omogoča prehod na višjo raven gibalnih kompetenc – raven ra-
zvoja gibalnih sposobnosti in usvajanja zahtevnejših nadrejenih gibalnih
znanj v nenehni interakciji in soodvisnosti z okoljem (Pišot in Planinšec, 2010).
Gibalni razvoj predstavljajo dinamične in večinoma kontinuirane spre-
membe v gibalnem vedenju, ki se kažejo v razvoju gibalnih (koordinacija,
moč, hitrost, ravnotežje, gibljivost in natančnost) in funkcionalnih sposobnos-
ti (vzdržljivost) ter gibalnih znanj, ki skupaj sestavljajo prostor gibalnih kompe-
tenc in se manifestirajo kot:
42
