Page 52 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
dnje gibalno učenje in poučevanje
gi), zaradi vplivov sile gravitacije na telo stalno niha, kar se kaže v minimalnih
odklonih od vertikale. Zaradi tega se morajo nenehno in hitro oblikovati ustre-
zni korektivni programi, s katerimi se ohranja ravnotežni položaj. Pri tem se
kompenzacijski gibi izvajajo v nasprotni smeri od odklonov težišča in so izvr-
šeni z ustrezno silo, da se položaj težišča telesa ohrani v mejah podporne po-
vršine. Za oblikovanje ustreznih korektivnih programov sta potrebni sinteza
informacij iz okolja in lastnega telesa ter sprotna obdelava sprejetih informa-
cij. Glede na odklon težišča sledi ustrezen odgovor prek mišic, kar posledično
vzpostavlja ravnotežje.
dejavniki, ki pogojujejo ravnotežje
Ključne dejavnike delimo na tri področja:
I. ravnotežni organ v srednjem ušesu;
II. ravnotežni center v malih možganih;
III. pomožni organi: čutili vida in sluha, tetivni in mišični receptorji, receptorji
v obsklepnih strukturah in taktilni receptorji v koži.
Čutilo vida omogoča zaznavanje grobih odmikov telesa od stabilnega
položaja. Zato morajo v prostoru obstajati določene orientacijske točke
(fiksne, stalne točke), na katere se lahko oprejo človekove zaznave o položaju
telesa. Če teh točk v prostoru ni ali če se jih ne vidi (zaprte oči), ni prave pred-
stave o položaju lastnega telesa v prostoru in je oteženo ohranjanje ravno-
težnega položaja. Čutilo sluha tako kot čutilo vida omogoča določene za-
znave iz okolja, na osnovi katerih se lažje ohranja ravnotežni položaj (odboj
zvoka od predmetov), vendar pa je to čutilo manj pomembno kot vizualne
zaznave.
Taktilni receptorji registrirajo spremembe pritiskov, ki se zaradi odklonov
projekcije težišča pojavijo na tistih delih kože, ki so v stiku s podporno ploskvi-
jo. Posredujejo predvsem podatke o sili pritiska na podlago in smeri odklonov
težišča. Kinestetična čutila predstavljajo tetivni in mišični receptorji (mišično
vreteno, Golgijev tetivni aparat) ter receptorji v okolici sklepov. Odgovorna so
za regulacijo mišičnega tonusa in s tem za regulacijo sile, ki je v korektivnih
programih potrebna za popravljanje odklonov težišča od optimalnega polo-
žaja. Receptorji registrirajo spremembe napetosti v mišicah ter kotne premi-
ke in pospeške v sklepih. Odgovorni so za drobno regulacijo gibanja. Ravno-
52
gi), zaradi vplivov sile gravitacije na telo stalno niha, kar se kaže v minimalnih
odklonih od vertikale. Zaradi tega se morajo nenehno in hitro oblikovati ustre-
zni korektivni programi, s katerimi se ohranja ravnotežni položaj. Pri tem se
kompenzacijski gibi izvajajo v nasprotni smeri od odklonov težišča in so izvr-
šeni z ustrezno silo, da se položaj težišča telesa ohrani v mejah podporne po-
vršine. Za oblikovanje ustreznih korektivnih programov sta potrebni sinteza
informacij iz okolja in lastnega telesa ter sprotna obdelava sprejetih informa-
cij. Glede na odklon težišča sledi ustrezen odgovor prek mišic, kar posledično
vzpostavlja ravnotežje.
dejavniki, ki pogojujejo ravnotežje
Ključne dejavnike delimo na tri področja:
I. ravnotežni organ v srednjem ušesu;
II. ravnotežni center v malih možganih;
III. pomožni organi: čutili vida in sluha, tetivni in mišični receptorji, receptorji
v obsklepnih strukturah in taktilni receptorji v koži.
Čutilo vida omogoča zaznavanje grobih odmikov telesa od stabilnega
položaja. Zato morajo v prostoru obstajati določene orientacijske točke
(fiksne, stalne točke), na katere se lahko oprejo človekove zaznave o položaju
telesa. Če teh točk v prostoru ni ali če se jih ne vidi (zaprte oči), ni prave pred-
stave o položaju lastnega telesa v prostoru in je oteženo ohranjanje ravno-
težnega položaja. Čutilo sluha tako kot čutilo vida omogoča določene za-
znave iz okolja, na osnovi katerih se lažje ohranja ravnotežni položaj (odboj
zvoka od predmetov), vendar pa je to čutilo manj pomembno kot vizualne
zaznave.
Taktilni receptorji registrirajo spremembe pritiskov, ki se zaradi odklonov
projekcije težišča pojavijo na tistih delih kože, ki so v stiku s podporno ploskvi-
jo. Posredujejo predvsem podatke o sili pritiska na podlago in smeri odklonov
težišča. Kinestetična čutila predstavljajo tetivni in mišični receptorji (mišično
vreteno, Golgijev tetivni aparat) ter receptorji v okolici sklepov. Odgovorna so
za regulacijo mišičnega tonusa in s tem za regulacijo sile, ki je v korektivnih
programih potrebna za popravljanje odklonov težišča od optimalnega polo-
žaja. Receptorji registrirajo spremembe napetosti v mišicah ter kotne premi-
ke in pospeške v sklepih. Odgovorni so za drobno regulacijo gibanja. Ravno-
52
