Page 53 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
ravnotežje
težni organ je v srednjem ušesu in je sestavljen iz treh polkrožnih kanalov, ki so
postavljeni v vseh treh tipičnih ravninah (frontalni, sagitalni in horizontalni). V
kanalih so čutne dlačice, ki so oblite s tekočino. Čutne dlačice so receptorji, ki
ob premikih glave reagirajo na premik tekočine. Center za ravnotežje je v ma-
lih možganih, ki informacije sprejema. Na osnovi aferentne sinteze se aktivira-
jo refleksni regulacijski mehanizmi, ki dajejo sorazmerne odgovore glede na
odklone telesa v mejah podporne ploskve. Na tej osnovi se oblikujejo ustrezni
korektivni programi glede na smer in jakost odklona.
Pojavni obliki ravnotežja sta:
I. sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja;
II. sposobnost vzpostavljanja ravnotežnega položaja.
Sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja je sposobnost hitrega obli-
kovanja kompenzacijskih gibov, ki so sorazmerni z odkloni telesa od stabilne
postavitve v ravnotežnem položaju. Ta sposobnost je pomembna, kadar je po-
sameznik v nekem stabilnem položaju in nanj delujejo različne zunanje sile, ki
ta položaj rušijo (nasprotnik, sila sunka giba itd.), ali pa takrat, kadar se izklju-
čijo posamezni receptorji, ki so pomembni za ohranjanje ravnotežnega polo-
žaja (predvsem čutilo vida).
Sposobnost vzpostavljanja ravnotežnega položaja je sposobnost čim hi-
trejše postavitve v ravnotežni položaj po predhodnih motnjah receptorjev
vestibularnega aparata. Po gibanju, ki poruši ravnotežni položaj, je treba ta
položaj čim hitreje ponovno stabilizirati. Osnovne informacije za izdelavo ko-
rektivnega programa naj bi se v tem primeru pridobivale iz pomožnih recep-
torjev (vid, sluh, tip, napetost mišic ipd.). Ta sposobnost je pomembna, kadar
posameznik izvaja hitre spremembe smeri ali pa zaustavitve po rotacijskih gi-
banjih (športna gimnastika, umetnostno drsanje, ples ipd.).
merski postopki za ugotavljanje ravnotežja
Gibalni testi za ugotavljanje ravnotežja se glede na dve pojavni obliki pojavlja-
jo v dveh različicah, in sicer kot testi ohranjanja ravnotežnega položaja in tes-
ti vzpostavljanja ravnotežnega položaja. Priporočamo uporabo stične hoje, ko
otrok hodi tako, da postavlja nogo pred nogo na tak način, da se s peto prve
noge dotakne prstov druge noge. Šteje se dolžina prehojene poti brez padca
oz. odmika noge za vzpostavitev ravnotežja.
53
težni organ je v srednjem ušesu in je sestavljen iz treh polkrožnih kanalov, ki so
postavljeni v vseh treh tipičnih ravninah (frontalni, sagitalni in horizontalni). V
kanalih so čutne dlačice, ki so oblite s tekočino. Čutne dlačice so receptorji, ki
ob premikih glave reagirajo na premik tekočine. Center za ravnotežje je v ma-
lih možganih, ki informacije sprejema. Na osnovi aferentne sinteze se aktivira-
jo refleksni regulacijski mehanizmi, ki dajejo sorazmerne odgovore glede na
odklone telesa v mejah podporne ploskve. Na tej osnovi se oblikujejo ustrezni
korektivni programi glede na smer in jakost odklona.
Pojavni obliki ravnotežja sta:
I. sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja;
II. sposobnost vzpostavljanja ravnotežnega položaja.
Sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja je sposobnost hitrega obli-
kovanja kompenzacijskih gibov, ki so sorazmerni z odkloni telesa od stabilne
postavitve v ravnotežnem položaju. Ta sposobnost je pomembna, kadar je po-
sameznik v nekem stabilnem položaju in nanj delujejo različne zunanje sile, ki
ta položaj rušijo (nasprotnik, sila sunka giba itd.), ali pa takrat, kadar se izklju-
čijo posamezni receptorji, ki so pomembni za ohranjanje ravnotežnega polo-
žaja (predvsem čutilo vida).
Sposobnost vzpostavljanja ravnotežnega položaja je sposobnost čim hi-
trejše postavitve v ravnotežni položaj po predhodnih motnjah receptorjev
vestibularnega aparata. Po gibanju, ki poruši ravnotežni položaj, je treba ta
položaj čim hitreje ponovno stabilizirati. Osnovne informacije za izdelavo ko-
rektivnega programa naj bi se v tem primeru pridobivale iz pomožnih recep-
torjev (vid, sluh, tip, napetost mišic ipd.). Ta sposobnost je pomembna, kadar
posameznik izvaja hitre spremembe smeri ali pa zaustavitve po rotacijskih gi-
banjih (športna gimnastika, umetnostno drsanje, ples ipd.).
merski postopki za ugotavljanje ravnotežja
Gibalni testi za ugotavljanje ravnotežja se glede na dve pojavni obliki pojavlja-
jo v dveh različicah, in sicer kot testi ohranjanja ravnotežnega položaja in tes-
ti vzpostavljanja ravnotežnega položaja. Priporočamo uporabo stične hoje, ko
otrok hodi tako, da postavlja nogo pred nogo na tak način, da se s peto prve
noge dotakne prstov druge noge. Šteje se dolžina prehojene poti brez padca
oz. odmika noge za vzpostavitev ravnotežja.
53
