Page 57 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
koordinacija
ti. Ta nivo lahko zadrži nekako do petintridesetega leta, medtem ko je nadalj-
nja manifestacija odvisna predvsem od njegovega načina življenja in fiziolo-
ških procesov v živčnem sistemu.
dejavniki, od katerih je odvisna koordinacija
Koordinacija je bolj kot katerakoli druga gibalna sposobnost odvisna od učin
kovitega delovanja centralnega živčnega sistema. V centralnem živčnem sis-
temu se namreč oblikujejo gibalni programi, s katerimi so opredeljeni:
– ravnine in amplitude gibov,
– hitrost in jakost njihove izvedbe ter
– položaji telesa, in sicer v odvisnosti od zunanjih dejavnikov.
Poznamo tri temeljne dejavnike razvoja koordinacije:
I. sistem za sprejem in analizo informacij,
II. center za gibalni spomin ter
III. kortikalni in subkortikalni centri za oblikovanje gibanja.
Sistem za sprejem in analizo informacij: predstavlja vsa čutila, živčne poti
od njih do centralnega živčnega sistema in center za analizo informacij v njem.
Ta sistem je prvi nivo, ki presoja o kakovosti informacij iz okolja in lastnega te-
lesa, tako da se lahko neko gibanje na osnovi njegove presoje programira čim
skladneje in se zato tudi čim popolneje izvede.
Centri za oblikovanje gibanja: informacije iz navedenih receptorjev potu-
jejo po sprejemnih živčnih poteh v centralni živčni sistem, kjer se združeno
analizirajo v centru za analizo informacij (aferentna sinteza in analiza informa-
cij). Rezultat takšne aferentne sinteze je pridobitev predstave o potrebnem gi-
banju ali o položaju delov lastnega telesa. Tako obdelane informacije nato po-
tujejo v gibalne centre, kjer se ustvarjajo gibalni programi – gibalni odgovori
na sprejete informacije. Kortikalni in subkortikalni centri za oblikovanje giba-
nja so odgovorni za oblikovanje ustreznih gibalnih programov.
Realizacija gibanja: ukazi iz kortikalnih in subkortikalnih centrov za obliko-
vanje gibanja potujejo po eferentnih živčnih poteh (poti za odgovore) do mi-
šic, ki realizirajo gibanje in sprožijo ustrezen odgovor na konkretne okoliščine,
v katerih se telo nahaja.
57
ti. Ta nivo lahko zadrži nekako do petintridesetega leta, medtem ko je nadalj-
nja manifestacija odvisna predvsem od njegovega načina življenja in fiziolo-
ških procesov v živčnem sistemu.
dejavniki, od katerih je odvisna koordinacija
Koordinacija je bolj kot katerakoli druga gibalna sposobnost odvisna od učin
kovitega delovanja centralnega živčnega sistema. V centralnem živčnem sis-
temu se namreč oblikujejo gibalni programi, s katerimi so opredeljeni:
– ravnine in amplitude gibov,
– hitrost in jakost njihove izvedbe ter
– položaji telesa, in sicer v odvisnosti od zunanjih dejavnikov.
Poznamo tri temeljne dejavnike razvoja koordinacije:
I. sistem za sprejem in analizo informacij,
II. center za gibalni spomin ter
III. kortikalni in subkortikalni centri za oblikovanje gibanja.
Sistem za sprejem in analizo informacij: predstavlja vsa čutila, živčne poti
od njih do centralnega živčnega sistema in center za analizo informacij v njem.
Ta sistem je prvi nivo, ki presoja o kakovosti informacij iz okolja in lastnega te-
lesa, tako da se lahko neko gibanje na osnovi njegove presoje programira čim
skladneje in se zato tudi čim popolneje izvede.
Centri za oblikovanje gibanja: informacije iz navedenih receptorjev potu-
jejo po sprejemnih živčnih poteh v centralni živčni sistem, kjer se združeno
analizirajo v centru za analizo informacij (aferentna sinteza in analiza informa-
cij). Rezultat takšne aferentne sinteze je pridobitev predstave o potrebnem gi-
banju ali o položaju delov lastnega telesa. Tako obdelane informacije nato po-
tujejo v gibalne centre, kjer se ustvarjajo gibalni programi – gibalni odgovori
na sprejete informacije. Kortikalni in subkortikalni centri za oblikovanje giba-
nja so odgovorni za oblikovanje ustreznih gibalnih programov.
Realizacija gibanja: ukazi iz kortikalnih in subkortikalnih centrov za obliko-
vanje gibanja potujejo po eferentnih živčnih poteh (poti za odgovore) do mi-
šic, ki realizirajo gibanje in sprožijo ustrezen odgovor na konkretne okoliščine,
v katerih se telo nahaja.
57
