Page 65 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

gibljivost

struktura gibljivosti

Topološki kriteriji:

– gibljivost rok v ramenskem obroču;
– gibljivost trupa;
– gibljivost nog v kolčnem sklepu.

Kot aktivna gibljivost je poimenovana tista oblika gibljivosti, pri kateri se
maksimalna amplituda giba doseže z lastno mišično silo. Ta oblika gibljivosti
je v veliki meri odvisna od moči agonistov in prožnosti vezivno-mišičnega tki-
va antagonistov.

Pri pasivni gibljivosti pa se maksimalne amplitude gibov dosegajo pod
vplivom zunanjih sil, ki jih generirajo partner, masa telesa, lastna roka, ki raz-
teza nogo, ipd. Ta oblika gibljivosti je odvisna predvsem od prožnosti veziv-
no-mišičnega tkiva. Pri vadbi pasivne gibljivosti se običajno dosegajo večje
amplitude gibov kot pri aktivni obliki. Pasivna gibljivost pa predstavlja osnovo
za razvoj aktivne gibljivosti, ki je pri športni dejavnosti pomembnejša, saj je v
športu treba gibe najpogosteje izvajati aktivno.

merski postopki za ugotavljanje gibljivosti

Uporabljamo zlasti laboratorijske meritve, situacijske gibalne teste in orien­
tacijske normative. Orientacijski normativi se uporabljajo le za hitro oceno
stanja gibljivosti glede na grobe kriterije, ki so bili izbrani ali so bili določeni.
Pri takšnem ocenjevanju gibljivosti je možna uporaba večstopenjske lestvice
ocen (npr. dobro, zadovoljivo, slabo), glede na katero se merjenci razvrščajo
po merjeni sposobnosti v približno enakovredne skupine.

Primer testa gibljivosti: predklon stoje, kolena iztegnjena
Z dlanmi se dotakne tal.
* dobra gibljivost (posebna vadba za gibljivost ni potrebna)
S prsti se dotakne tal.
* zadovoljiva gibljivost (potrebna je zmerna vadba gibljivosti)
Ne dotakne se tal.
* slaba gibljivost (potrebna je resna gibalna/športna dejavnost za razvoj
gibljivosti)

65