Page 62 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
dnje gibalno učenje in poučevanje
kakovost in estetiko giba), torej na prvine, ki predstavljajo pomemben dejav-
nik v polnosti življenja vsakega posameznika. Pri mlajših starostnih skupinah
je skoraj 80 % bolečin v križu predvsem posledica zmanjšanja gibljivosti v ne-
katerih sklepih gibalnega aparata in neustreznega mišičnega steznika, ki naj
bi podpiral hrbtenico. In nenazadnje je gibljivost tudi pomembna kakovost pri
vseh športnih dejavnostih (še posebno pri estetskih športih – športna gimna-
stika, umetnostno drsanje ipd.) in pomemben dejavnik pri izrazu ostalih gibal-
nih sposobnosti (koordinacije, moči, hitrosti, natančnosti ipd.).
prirojenost gibljivosti
Kakšno gibljivost bo človek sposoben izraziti, je odvisno od stopnje priro-
jenosti in od nekaterih dejavnikov, ki jih je treba poznati, če se želi vplivati
na njeno povečanje. Stopnja prirojenosti je za gibljivost sorazmerno nizka, saj
njen koeficient prirojenosti znaša 50 %, kar pomeni, da se lahko na njen razvoj
vpliva v relativno velikem obsegu. Izražanje gibljivosti je zato v največji meri
odvisno od sistematičnega vpliva na različne dejavnike, ki jo pogojujejo.
dejavniki gibljivosti
Dejavnike gibljivosti delimo na zunanje in notranje. Notranji dejavniki so veza-
ni na zgradbo in delovanje človekovega telesa ter so: anatomski, morfološki,
fiziološki, biološki in psihološki. Zunanji dejavniki pa so vsi ostali, ki na člove-
kovo telo vplivajo iz okolja: temperatura okolja, dnevno obdobje in prehrana
ipd. Podrobneje predstavljamo morfološke in fiziološke dejavnike.
notranji dejavniki
morfološki dejavniki
Transverzalna dimenzionalnost (premeri sklepov) – široki sklepi z veliko povr
šino naj bi imeli zaradi svoje oblike negativen vpliv na gibljivost. Prav tako pa
se lahko na osnovi širokih sklepov sklepa o obstoju širokih mišičnih pripojev
nanje in s tem o večji moči mišic, kar vsekakor negativno vpliva na gibljivost.
Podkožna tolšča (debelina maščobnega sloja pod kožo) – debelejše plasti
maščobnega tkiva pod kožo ovirajo izvedbo gibov z veliko amplitudo, zato so
suhi ljudje običajno gibljivejši. Kadar pa mišično maso na skeletu zaradi opus-
62
kakovost in estetiko giba), torej na prvine, ki predstavljajo pomemben dejav-
nik v polnosti življenja vsakega posameznika. Pri mlajših starostnih skupinah
je skoraj 80 % bolečin v križu predvsem posledica zmanjšanja gibljivosti v ne-
katerih sklepih gibalnega aparata in neustreznega mišičnega steznika, ki naj
bi podpiral hrbtenico. In nenazadnje je gibljivost tudi pomembna kakovost pri
vseh športnih dejavnostih (še posebno pri estetskih športih – športna gimna-
stika, umetnostno drsanje ipd.) in pomemben dejavnik pri izrazu ostalih gibal-
nih sposobnosti (koordinacije, moči, hitrosti, natančnosti ipd.).
prirojenost gibljivosti
Kakšno gibljivost bo človek sposoben izraziti, je odvisno od stopnje priro-
jenosti in od nekaterih dejavnikov, ki jih je treba poznati, če se želi vplivati
na njeno povečanje. Stopnja prirojenosti je za gibljivost sorazmerno nizka, saj
njen koeficient prirojenosti znaša 50 %, kar pomeni, da se lahko na njen razvoj
vpliva v relativno velikem obsegu. Izražanje gibljivosti je zato v največji meri
odvisno od sistematičnega vpliva na različne dejavnike, ki jo pogojujejo.
dejavniki gibljivosti
Dejavnike gibljivosti delimo na zunanje in notranje. Notranji dejavniki so veza-
ni na zgradbo in delovanje človekovega telesa ter so: anatomski, morfološki,
fiziološki, biološki in psihološki. Zunanji dejavniki pa so vsi ostali, ki na člove-
kovo telo vplivajo iz okolja: temperatura okolja, dnevno obdobje in prehrana
ipd. Podrobneje predstavljamo morfološke in fiziološke dejavnike.
notranji dejavniki
morfološki dejavniki
Transverzalna dimenzionalnost (premeri sklepov) – široki sklepi z veliko povr
šino naj bi imeli zaradi svoje oblike negativen vpliv na gibljivost. Prav tako pa
se lahko na osnovi širokih sklepov sklepa o obstoju širokih mišičnih pripojev
nanje in s tem o večji moči mišic, kar vsekakor negativno vpliva na gibljivost.
Podkožna tolšča (debelina maščobnega sloja pod kožo) – debelejše plasti
maščobnega tkiva pod kožo ovirajo izvedbo gibov z veliko amplitudo, zato so
suhi ljudje običajno gibljivejši. Kadar pa mišično maso na skeletu zaradi opus-
62
