Page 61 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
IBLJIVOST
Gibljivost je sposobnost za izvedbo gibov z maksimalno amplitudo. Delimo jo
na statično, ko zadržujemo gib, in dinamično, s katero dosegamo maksimalno
amplitudo. Gibljivost je torej gibalna sposobnost doseganja maksimalnih raz-
ponov (amplitud) gibov v sklepih ali sklepnih sistemih posameznika.
Gre za gibalno sposobnost, s katero dosegamo maksimalne obsege (ampli-
tud) gibov v sklepih posameznika (Pistotnik, 2011). Cemič (1997) navaja topo-
loško delitev gibljivosti s petimi členi, in sicer gibljivost: ramenskega obroča,
hrbtenice (trupa), kolčnega sklepa, zapestja in skočnega sklepa. Prav tako kot
ravnotežje tudi gibljivost delimo na statično in dinamično. Za razliko od dru-
gih gibalnih sposobnosti ta z leti upada, iz česar izhaja, da so najgibljivejši ot-
roci. Termin prožnost (lahko tudi elastičnost) naj bi bil podrejen terminu giblji-
vost, ker opredeljuje le sposobnost mišice, da se pod vplivom sile raztegne in
se po prenehanju delovanja le-te nanjo ponovno vrne v prvoten položaj. Ter-
min gibčnost pa naj bi bil nadrejen terminu gibljivost, saj označuje lastnost
človeka, da neko gibanje opravlja hitro, koordinirano in z velikimi amplituda-
mi, kar pomeni, da je gibčnost posameznika odvisna tudi od njegove giblji-
vosti. Primerna stopnja gibljivosti je pomemben dejavnik splošnega dobre-
ga počutja, saj je mišična sproščenost, ki je pogojena tudi z ustrezno stopnjo
gibljivosti, v tesni povezavi z zmanjšanjem psihične napetosti. Z zmanjševa-
njem telesne dejavnosti se slabša splošna sposobnost za delo. Z nedejavno-
stjo se namreč zmanjšuje tudi gibljivost v sklepih, zaradi česar lahko velikost
amplitude giba pade celo pod raven, ki je nujna za izvajanje vsakdanjih opra-
vil. Zmanjšana gibljivost vpliva na siromašenje gibalne izraznosti človeka (na
61
Gibljivost je sposobnost za izvedbo gibov z maksimalno amplitudo. Delimo jo
na statično, ko zadržujemo gib, in dinamično, s katero dosegamo maksimalno
amplitudo. Gibljivost je torej gibalna sposobnost doseganja maksimalnih raz-
ponov (amplitud) gibov v sklepih ali sklepnih sistemih posameznika.
Gre za gibalno sposobnost, s katero dosegamo maksimalne obsege (ampli-
tud) gibov v sklepih posameznika (Pistotnik, 2011). Cemič (1997) navaja topo-
loško delitev gibljivosti s petimi členi, in sicer gibljivost: ramenskega obroča,
hrbtenice (trupa), kolčnega sklepa, zapestja in skočnega sklepa. Prav tako kot
ravnotežje tudi gibljivost delimo na statično in dinamično. Za razliko od dru-
gih gibalnih sposobnosti ta z leti upada, iz česar izhaja, da so najgibljivejši ot-
roci. Termin prožnost (lahko tudi elastičnost) naj bi bil podrejen terminu giblji-
vost, ker opredeljuje le sposobnost mišice, da se pod vplivom sile raztegne in
se po prenehanju delovanja le-te nanjo ponovno vrne v prvoten položaj. Ter-
min gibčnost pa naj bi bil nadrejen terminu gibljivost, saj označuje lastnost
človeka, da neko gibanje opravlja hitro, koordinirano in z velikimi amplituda-
mi, kar pomeni, da je gibčnost posameznika odvisna tudi od njegove giblji-
vosti. Primerna stopnja gibljivosti je pomemben dejavnik splošnega dobre-
ga počutja, saj je mišična sproščenost, ki je pogojena tudi z ustrezno stopnjo
gibljivosti, v tesni povezavi z zmanjšanjem psihične napetosti. Z zmanjševa-
njem telesne dejavnosti se slabša splošna sposobnost za delo. Z nedejavno-
stjo se namreč zmanjšuje tudi gibljivost v sklepih, zaradi česar lahko velikost
amplitude giba pade celo pod raven, ki je nujna za izvajanje vsakdanjih opra-
vil. Zmanjšana gibljivost vpliva na siromašenje gibalne izraznosti človeka (na
61
