Page 66 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
dnje gibalno učenje in poučevanje
metode razvoja gibljivosti
V praksi se uporabljajo dinamična aktivna metoda razvoja gibljivosti, pri ka
teri uporabljamo gimnastične vaje (balistične), pri katerih se maksimalna am-
plituda giba doseže z zamahom, telesni segment pa se takoj vrača v izhodiščni
položaj, statična metoda razvoja gibljivosti, pri kateri uporabljamo gimnas-
tične vaje, pri katerih se maksimalno amplitudo giba doseže postopoma ter se
jo zadrži določeno časovno obdobje, in vaje aktivnega ali pasivnega raztezan-
ja. Pri otrocih te metode ne uporabljamo.
dinamična metoda razvoja gibljivosti
Uporabljajo se zamašni, to so balistični gibi, s katerimi se skuša telesni seg-
ment spraviti do maksimalnega razpona (amplitude) giba. Po tem se segment
takoj vrača v izhodiščni položaj. Tak način vadbe je zato lahko boleč, saj se
mišice, vezi in sklepne ovojnice zelo hitro raztegnejo do skrajne meje. Pri hit
rem, nekontroliranem raztezanju obstaja tudi možnost natrganja mišičnih
vlaken, ki ima lahko za vadečega hude posledice (prekinjen program gibalnih/
športnih dejavnosti, nezmožnost tekmovanja itd.). Zaradi tega se dinamična
metoda razvoja gibljivosti v zadnjem času vedno bolj opušča. Dinamično raz-
tezanje pa se, ravno zaradi svoje dinamike in s tem večjega vpliva na funkcion
alne sisteme, še vedno zelo pogosto uporablja pri splošnem ogrevanju.
statična metoda razvoja gibljivosti
Pri predšolskih otrocih odsvetujemo uporabo statične (pasivne) metode razvo-
ja gibljivosti, zato jo samo predstavljamo. Metoda namreč zahteva zadrževan-
je posameznih telesnih segmentov v položaju maksimalne amplitude giba, ki
je lahko otrokovemu zdravju škodljivo. Vztrajanje v položaju maksimalnega
mišičnega raztezanja naj bi trajalo 10–30 sekund, posamična vaja (posamično
vztrajanje v raztegu) se mora pri tej metodi večkrat ponoviti. Med ponovit-
vami so odmori za sprostitev, ki so običajno vsaj dvakrat daljši kot vztrajanje v
položaju raztezanja.
66
metode razvoja gibljivosti
V praksi se uporabljajo dinamična aktivna metoda razvoja gibljivosti, pri ka
teri uporabljamo gimnastične vaje (balistične), pri katerih se maksimalna am-
plituda giba doseže z zamahom, telesni segment pa se takoj vrača v izhodiščni
položaj, statična metoda razvoja gibljivosti, pri kateri uporabljamo gimnas-
tične vaje, pri katerih se maksimalno amplitudo giba doseže postopoma ter se
jo zadrži določeno časovno obdobje, in vaje aktivnega ali pasivnega raztezan-
ja. Pri otrocih te metode ne uporabljamo.
dinamična metoda razvoja gibljivosti
Uporabljajo se zamašni, to so balistični gibi, s katerimi se skuša telesni seg-
ment spraviti do maksimalnega razpona (amplitude) giba. Po tem se segment
takoj vrača v izhodiščni položaj. Tak način vadbe je zato lahko boleč, saj se
mišice, vezi in sklepne ovojnice zelo hitro raztegnejo do skrajne meje. Pri hit
rem, nekontroliranem raztezanju obstaja tudi možnost natrganja mišičnih
vlaken, ki ima lahko za vadečega hude posledice (prekinjen program gibalnih/
športnih dejavnosti, nezmožnost tekmovanja itd.). Zaradi tega se dinamična
metoda razvoja gibljivosti v zadnjem času vedno bolj opušča. Dinamično raz-
tezanje pa se, ravno zaradi svoje dinamike in s tem večjega vpliva na funkcion
alne sisteme, še vedno zelo pogosto uporablja pri splošnem ogrevanju.
statična metoda razvoja gibljivosti
Pri predšolskih otrocih odsvetujemo uporabo statične (pasivne) metode razvo-
ja gibljivosti, zato jo samo predstavljamo. Metoda namreč zahteva zadrževan-
je posameznih telesnih segmentov v položaju maksimalne amplitude giba, ki
je lahko otrokovemu zdravju škodljivo. Vztrajanje v položaju maksimalnega
mišičnega raztezanja naj bi trajalo 10–30 sekund, posamična vaja (posamično
vztrajanje v raztegu) se mora pri tej metodi večkrat ponoviti. Med ponovit-
vami so odmori za sprostitev, ki so običajno vsaj dvakrat daljši kot vztrajanje v
položaju raztezanja.
66
