Page 77 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 77
hitrost
vati na strukturo mišičnih vlaken, lahko pa se do določene mere vpliva na
povečanje energijskih depojev v mišici in s tem na možnosti, da se hitrost
manifestira dalj časa (utrujenost se pojavi kasneje).
psihološka dejavnika
– Motivacija, ki mora biti na primernem nivoju, saj le tako pripomore k us-
trezni vzburjenosti gibalnih centrov in s tem k hitrejši izvedbi gibov. Tako
premajhna kot prevelika motivacija imata lahko za izraz hitrosti negativne
posledice (premajhno naprezanje za dosego uspeha ali pa gibalni blok
zaradi prevelike želje po uspehu).
– Trema oz. strah, ki lahko v določeni meri pozitivno vpliva na izraz hitros-
ti (predštartna trema, ki vzburi gibalne centre). V preveliki meri pa trema
na izraz hitrosti deluje negativno, saj povzroči večjo tonizacijo mišic
(zakrčenost, togost, nekoordiniranost).
morfološki dejavniki
– Ustrezna voluminoznost telesa (razvitost mišične mase), ki je pozitiven de-
javnik hitrosti. Prav tako transverzalna dimenzionalnost skeleta, ker široki
sklepi nudijo čvrsto oporo močnim mišicam pri generiranju eksplozivne
sile, ki je potrebna pri hitrih gibih.
– Podkožno mastno tkivo, ki je negativen dejavnik izraza hitrosti, saj ovira
doseganje optimalnih amplitud gibov in predstavlja dodatno balastno
maso, ki jo je treba premikati pri hitri izvedbi gibov.
– Longitudinalna dimenzionalnost skeleta, ki naj bi v načelu predstavljala
negativen dejavnik izraza hitrosti, saj se s krajšimi segmenti dosega več-
ja frekvenca gibov pa tudi inervacijske poti za vzdraženje efektorjev so na
daljših segmentih daljše. Bolj izražena longitudinalna dimenzionalnost pa
po drugi strani omogoča doseganje večjih amplitud gibov.
Na sposobnost hitrosti vliva tudi stopnja razvitosti ostalih gibalnih spo-
sobnosti (gibljivost, moč, koordinacija itd.). Prilagojeni programi gibalnih/
športnih dejavnosti za razvoj teh treh gibalnih sposobnosti morajo biti sestav-
77
vati na strukturo mišičnih vlaken, lahko pa se do določene mere vpliva na
povečanje energijskih depojev v mišici in s tem na možnosti, da se hitrost
manifestira dalj časa (utrujenost se pojavi kasneje).
psihološka dejavnika
– Motivacija, ki mora biti na primernem nivoju, saj le tako pripomore k us-
trezni vzburjenosti gibalnih centrov in s tem k hitrejši izvedbi gibov. Tako
premajhna kot prevelika motivacija imata lahko za izraz hitrosti negativne
posledice (premajhno naprezanje za dosego uspeha ali pa gibalni blok
zaradi prevelike želje po uspehu).
– Trema oz. strah, ki lahko v določeni meri pozitivno vpliva na izraz hitros-
ti (predštartna trema, ki vzburi gibalne centre). V preveliki meri pa trema
na izraz hitrosti deluje negativno, saj povzroči večjo tonizacijo mišic
(zakrčenost, togost, nekoordiniranost).
morfološki dejavniki
– Ustrezna voluminoznost telesa (razvitost mišične mase), ki je pozitiven de-
javnik hitrosti. Prav tako transverzalna dimenzionalnost skeleta, ker široki
sklepi nudijo čvrsto oporo močnim mišicam pri generiranju eksplozivne
sile, ki je potrebna pri hitrih gibih.
– Podkožno mastno tkivo, ki je negativen dejavnik izraza hitrosti, saj ovira
doseganje optimalnih amplitud gibov in predstavlja dodatno balastno
maso, ki jo je treba premikati pri hitri izvedbi gibov.
– Longitudinalna dimenzionalnost skeleta, ki naj bi v načelu predstavljala
negativen dejavnik izraza hitrosti, saj se s krajšimi segmenti dosega več-
ja frekvenca gibov pa tudi inervacijske poti za vzdraženje efektorjev so na
daljših segmentih daljše. Bolj izražena longitudinalna dimenzionalnost pa
po drugi strani omogoča doseganje večjih amplitud gibov.
Na sposobnost hitrosti vliva tudi stopnja razvitosti ostalih gibalnih spo-
sobnosti (gibljivost, moč, koordinacija itd.). Prilagojeni programi gibalnih/
športnih dejavnosti za razvoj teh treh gibalnih sposobnosti morajo biti sestav-
77
