Page 76 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 76
dnje gibalno učenje in poučevanje
– fiziološki, ki so povezani z dejavnostjo živčnega sistema;
– biološki, ki so povezani s sestavo mišičnega tkiva;
– psihološki, ki na različne načine vplivajo na hitrost;
– morfološki, predvsem pri hitrem premikanju telesa v prostoru;
– razvitost ostalih gibalnih sposobnosti.
fiziološki dejavniki
– Dejavnost gibalnih centrov – če delujejo na višjem nivoju, so sposobni
prožiti večje količine impulzov, kar vpliva na večji izraz hitrosti
– Prevodnost živčnih poti in prehodnost sinaptičnih barier – boljša prevod-
nost aferentnih in eferentnih živčnih poti (hitra informacija in hiter odgov-
or) zagotavlja večjo hitrost, saj je reakcija na dražljaj hitrejša.
– Mišični tonus – ustrezna tonizacija aktivnih in neaktivnih mišic pomeni
večjo hitrost izvedbe gibanja, ki se pojavi zaradi hitrejših kontrakcij, manj
šega zaviralnega momenta in manjše energijske potrošnje. Na vse te de-
javnike se lahko pozitivno vpliva z ustreznimi programi gibalnih/športnih
dejavnosti in se tako poveča hitrost izvedbe gibanja.
biološka dejavnika
– Struktura mišičnih vlaken – pri osebah, ki so po naravi hitre, lahko količina
hitrih vlaken doseže tudi do 90 % vseh vlaken v mišici; v povprečju je pri
normalni populaciji razmerje med hitrimi in počasnimi vlakni približno 50
: 50.
– Energijske zaloge v mišici – glavno gorivo za mišično delo v anaerobnih
alaktatnih procesih sta pri manifestaciji velikih hitrosti kreatin fosfat (cp)
in adenozintrifosfat (atp), količina teh snovi v mišici pa je omejitveni de-
javnik trajanja manifestacije hitrosti. Maksimalno hitrost se lahko mani-
festira do 15 sekund, potem v mišici zmanjka energije in dejavnost mora
preiti na aerobni nivo (zmanjšati se mora intenzivnost delovanja mišice –
zmanjša se hitrost izvedbe gibanja). Z vadbo se v večji meri ne more vpli-
76
– fiziološki, ki so povezani z dejavnostjo živčnega sistema;
– biološki, ki so povezani s sestavo mišičnega tkiva;
– psihološki, ki na različne načine vplivajo na hitrost;
– morfološki, predvsem pri hitrem premikanju telesa v prostoru;
– razvitost ostalih gibalnih sposobnosti.
fiziološki dejavniki
– Dejavnost gibalnih centrov – če delujejo na višjem nivoju, so sposobni
prožiti večje količine impulzov, kar vpliva na večji izraz hitrosti
– Prevodnost živčnih poti in prehodnost sinaptičnih barier – boljša prevod-
nost aferentnih in eferentnih živčnih poti (hitra informacija in hiter odgov-
or) zagotavlja večjo hitrost, saj je reakcija na dražljaj hitrejša.
– Mišični tonus – ustrezna tonizacija aktivnih in neaktivnih mišic pomeni
večjo hitrost izvedbe gibanja, ki se pojavi zaradi hitrejših kontrakcij, manj
šega zaviralnega momenta in manjše energijske potrošnje. Na vse te de-
javnike se lahko pozitivno vpliva z ustreznimi programi gibalnih/športnih
dejavnosti in se tako poveča hitrost izvedbe gibanja.
biološka dejavnika
– Struktura mišičnih vlaken – pri osebah, ki so po naravi hitre, lahko količina
hitrih vlaken doseže tudi do 90 % vseh vlaken v mišici; v povprečju je pri
normalni populaciji razmerje med hitrimi in počasnimi vlakni približno 50
: 50.
– Energijske zaloge v mišici – glavno gorivo za mišično delo v anaerobnih
alaktatnih procesih sta pri manifestaciji velikih hitrosti kreatin fosfat (cp)
in adenozintrifosfat (atp), količina teh snovi v mišici pa je omejitveni de-
javnik trajanja manifestacije hitrosti. Maksimalno hitrost se lahko mani-
festira do 15 sekund, potem v mišici zmanjka energije in dejavnost mora
preiti na aerobni nivo (zmanjšati se mora intenzivnost delovanja mišice –
zmanjša se hitrost izvedbe gibanja). Z vadbo se v večji meri ne more vpli-
76