Page 96 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96
ajalec facilitira komunikacijo, tj. spodbuja in vzdržuje jasno komunikacijo v skupini (Co-
rey, 2012; Jacobs idr., 2016). Pri tem je v pomoč zlasti spretno usmerjanje dejavnosti (zato
je pomembna dobra vsebinska priprava na izvedbo aktivnosti) ter spremljanje skupinske
dinamike in aktivno poslušanje.
Aktivno poslušanje
V skupini je lahko aktivno poslušanje izziv, saj komunicira veliko ljudi sočasno (Brabender
idr., 2004). Kljub temu – ali pa še zlasti zato – velja poudariti, da je potrebno za ustrezno
razumevanje ter odzivanje na dogajanje v skupini dovolj pozornosti usmerjati na načine
komuniciranja. Izvajalec mora biti osredotočen tako na verbalne kot neverbalne vidike
komunikacije udeležencev. Obenem pa je smiselno, da pozornost usmerja tudi na lastne
spretnosti komuniciranja. V nadaljevanju zato navajamo nekaj ključnih spretnosti, ki pripo-
morejo k dobri komunikaciji v skupini in s tem k uspešnem vodenju aktivnosti (Corey, 2012;
Jacobs idr., 2016).
• Parafraziranje in razjasnjevanje. Izvajalec preverja razumevanje in izpostavlja bistvo
povedanega (npr. če je to izraženo na posreden način). S tem sporoča, da aktivno
posluša, obenem pa izpostavi ključne poudarke, ki lahko pripomorejo k ozaveščanju
nekaterih vidikov doživljanja.
• Povzemanje: izpostavljanje ključnih elementov povedanega. Povzemanje je koristno
predvsem ob zaključevanju neke teme in prehajanju k drugi temi ali ob zaključevanju
srečanja.
• Povezovanje: identifikacija skupnih vsebin različnih udeležencev. Spretno povezova-
nje izraženih misli, čustev ali skrbi pripomore k občutku povezanosti med člani skupi-
ne ter k bolj učinkovitim načinom reševanja skupnih ali podobnih težav.
• Postavljanje odprtih vprašanj: spodbujanje raziskovanja doživljanja. Manj koristna
so navadno zaprta vprašanja (npr. tista, ki terjajo odgovor »da« ali »ne«), zlasti v pri-
meru pretirane in nenamenske uporabe.
• Interpretiranje: ponujanje možnih razlag doživljanja. Spretno povabilo k razmisleku
o morebitnih razlagah izraženih misli, čustev ali vedenja lahko prispeva k novim
pogledo m na situacijo. Pri tem pa mora biti izvajalec previden, da ne ponuja razlag
prehitro in/ali kot neizpodbitne trditve.
• Reflektiranje čustev in empatično odzivanje. Na ta način izvajalec sporoča udeležen-
cem, da so slišani in razumljeni.
• Dajanje povratne informacije. Izvajalec izraža specifične in iskrene odzive. S tem lah-
ko udeležencem pomaga do novih spoznanj, obenem pa pokaže, da je pomembno
naslavljati tudi neprijetne teme.
94
rey, 2012; Jacobs idr., 2016). Pri tem je v pomoč zlasti spretno usmerjanje dejavnosti (zato
je pomembna dobra vsebinska priprava na izvedbo aktivnosti) ter spremljanje skupinske
dinamike in aktivno poslušanje.
Aktivno poslušanje
V skupini je lahko aktivno poslušanje izziv, saj komunicira veliko ljudi sočasno (Brabender
idr., 2004). Kljub temu – ali pa še zlasti zato – velja poudariti, da je potrebno za ustrezno
razumevanje ter odzivanje na dogajanje v skupini dovolj pozornosti usmerjati na načine
komuniciranja. Izvajalec mora biti osredotočen tako na verbalne kot neverbalne vidike
komunikacije udeležencev. Obenem pa je smiselno, da pozornost usmerja tudi na lastne
spretnosti komuniciranja. V nadaljevanju zato navajamo nekaj ključnih spretnosti, ki pripo-
morejo k dobri komunikaciji v skupini in s tem k uspešnem vodenju aktivnosti (Corey, 2012;
Jacobs idr., 2016).
• Parafraziranje in razjasnjevanje. Izvajalec preverja razumevanje in izpostavlja bistvo
povedanega (npr. če je to izraženo na posreden način). S tem sporoča, da aktivno
posluša, obenem pa izpostavi ključne poudarke, ki lahko pripomorejo k ozaveščanju
nekaterih vidikov doživljanja.
• Povzemanje: izpostavljanje ključnih elementov povedanega. Povzemanje je koristno
predvsem ob zaključevanju neke teme in prehajanju k drugi temi ali ob zaključevanju
srečanja.
• Povezovanje: identifikacija skupnih vsebin različnih udeležencev. Spretno povezova-
nje izraženih misli, čustev ali skrbi pripomore k občutku povezanosti med člani skupi-
ne ter k bolj učinkovitim načinom reševanja skupnih ali podobnih težav.
• Postavljanje odprtih vprašanj: spodbujanje raziskovanja doživljanja. Manj koristna
so navadno zaprta vprašanja (npr. tista, ki terjajo odgovor »da« ali »ne«), zlasti v pri-
meru pretirane in nenamenske uporabe.
• Interpretiranje: ponujanje možnih razlag doživljanja. Spretno povabilo k razmisleku
o morebitnih razlagah izraženih misli, čustev ali vedenja lahko prispeva k novim
pogledo m na situacijo. Pri tem pa mora biti izvajalec previden, da ne ponuja razlag
prehitro in/ali kot neizpodbitne trditve.
• Reflektiranje čustev in empatično odzivanje. Na ta način izvajalec sporoča udeležen-
cem, da so slišani in razumljeni.
• Dajanje povratne informacije. Izvajalec izraža specifične in iskrene odzive. S tem lah-
ko udeležencem pomaga do novih spoznanj, obenem pa pokaže, da je pomembno
naslavljati tudi neprijetne teme.
94
