Page 95 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
ivanje na nezaželeno vedenje udeležencev
Nekateri člani skupine lahko tekom aktivnosti izražajo nezaželeno ali moteče vedenje (Ja-
cobs idr., 2016), na kar se lažje odzovemo, če se na to vnaprej pripravimo. Zato razmislimo
o tem, kaj lahko naredimo, če so nekateri člani skupine nemirni ali ne poslušajo navodil.
Na kakšen način lahko prijazno spodbudimo udeležence k sodelovanju, če so zelo tihi
in zadržani? Kako se lahko odzovemo, če posamezniki pretirano govorijo, npr. usmerjajo
pogovor na nepomembne teme ali se ponavljajo?
V takšnih situacijah je lahko v pomoč, da:
• udeležence spomnimo na pravila sodelovanja;
• zagotavljamo sproščeno vzdušje v skupini;
• izvajamo dejavnosti, ki predvidevajo vključitev vseh udeležencev;
• pozovemo k diskusiji na tak način, da se vsak posameznik na kratko odzove;
• izrazimo željo, da bi slišali tudi druge člane skupine.
Komunikacijske veščine
Spreten izvajalec v skupini modelira vedenje, tj. demonstrira želeno vedenje s svojim vzo-
rom; npr. umirjen, spoštljiv in iskren način komunikacije (Corey, 2012; Jacobs idr., 2016,
Yalom in Leszcz, 2005). Tako lahko prispeva k temu, da se bodo na podoben način vedli
tudi udeleženci.
Pomembno je, da zna ustavljati različne oblike neproduktivnega vedenja udeležencev
(npr. preusmerjanje pozornosti na nepovezane teme itd.), ki otežujejo obravnavo vsebine
ali v skupini povzročajo neugodno razpoloženje in dinamiko. V kolikor se člani skupine
neprimerno vedejo do posameznika ali manjše skupine udeležencev, je ključno, da zna iz-
postavljene udeležence na ustrezen način zaščititi (vendar brez zavzemanja pokroviteljske
drže). Na drugi strani pa zaželeno vedenje spodbuja in podkrepljuje (Corey, 2012; Jacobs
idr., 2016).
Izvajalec lahko s skupino deli svoje doživljanje, če meni, da bo to pripomoglo k razumeva-
nju dogajanja v skupini in/ali obravnavane vsebine. Navadno je koristno predvsem izra-
žanje doživljanja tukaj in zdaj; torej misli in čustev, ki se pojavljajo v dani situaciji (Corey,
2012; Jacobs idr., 2016, Yalom in Leszcz, 2005). Nikoli pa izvajalec ne razkriva informacij
o sebi z namenom, da bi se člani skupine odprli.
93
Nekateri člani skupine lahko tekom aktivnosti izražajo nezaželeno ali moteče vedenje (Ja-
cobs idr., 2016), na kar se lažje odzovemo, če se na to vnaprej pripravimo. Zato razmislimo
o tem, kaj lahko naredimo, če so nekateri člani skupine nemirni ali ne poslušajo navodil.
Na kakšen način lahko prijazno spodbudimo udeležence k sodelovanju, če so zelo tihi
in zadržani? Kako se lahko odzovemo, če posamezniki pretirano govorijo, npr. usmerjajo
pogovor na nepomembne teme ali se ponavljajo?
V takšnih situacijah je lahko v pomoč, da:
• udeležence spomnimo na pravila sodelovanja;
• zagotavljamo sproščeno vzdušje v skupini;
• izvajamo dejavnosti, ki predvidevajo vključitev vseh udeležencev;
• pozovemo k diskusiji na tak način, da se vsak posameznik na kratko odzove;
• izrazimo željo, da bi slišali tudi druge člane skupine.
Komunikacijske veščine
Spreten izvajalec v skupini modelira vedenje, tj. demonstrira želeno vedenje s svojim vzo-
rom; npr. umirjen, spoštljiv in iskren način komunikacije (Corey, 2012; Jacobs idr., 2016,
Yalom in Leszcz, 2005). Tako lahko prispeva k temu, da se bodo na podoben način vedli
tudi udeleženci.
Pomembno je, da zna ustavljati različne oblike neproduktivnega vedenja udeležencev
(npr. preusmerjanje pozornosti na nepovezane teme itd.), ki otežujejo obravnavo vsebine
ali v skupini povzročajo neugodno razpoloženje in dinamiko. V kolikor se člani skupine
neprimerno vedejo do posameznika ali manjše skupine udeležencev, je ključno, da zna iz-
postavljene udeležence na ustrezen način zaščititi (vendar brez zavzemanja pokroviteljske
drže). Na drugi strani pa zaželeno vedenje spodbuja in podkrepljuje (Corey, 2012; Jacobs
idr., 2016).
Izvajalec lahko s skupino deli svoje doživljanje, če meni, da bo to pripomoglo k razumeva-
nju dogajanja v skupini in/ali obravnavane vsebine. Navadno je koristno predvsem izra-
žanje doživljanja tukaj in zdaj; torej misli in čustev, ki se pojavljajo v dani situaciji (Corey,
2012; Jacobs idr., 2016, Yalom in Leszcz, 2005). Nikoli pa izvajalec ne razkriva informacij
o sebi z namenom, da bi se člani skupine odprli.
93
