Page 119 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 119
del: STRES (80 minut)
Potrebujemo: kartice ACTIVITY, štoparica, živahna glasba, glasba za sproščanje
Potek dela:
• kratka predstavitev vsebine delavnice:
Pogovarjali se bomo o temah: Kateri so sprožilci in vzdrževalci stresa?, Kateri so simp-
tomi stresa?, Kakšne načine spoprijemanja s stresom poznamo?
• kratek uvod o tem, kaj je stres:
Mladostnike najprej povprašamo, kaj oni menijo, da je stres. Spodbudimo jih, da sami
povedo svoje mnenje. Če nimajo predstave, podamo kak svoj predlog in spodbudimo
razmišljanje. Sproti razdelamo njihove ideje in predloge, na koncu pa predstavimo za
okroženo celoto in to, kar še ni bilo povedano.
VSEBINA: Ogrožajoči in neprijetni dogodki v naši okolici ali zahteve iz okolja, za katere ima-
mo občutek, da jim nismo kos, lahko v nas sprožijo stanje napetosti, ki ga imenujemo stres.
Stres je torej reakcija telesa na nek resničen ali namišljen dražljaj (stresor). Tak dražljaj
lahko vpliva na nas le za kratek čas (nekaj minut) ali dolgoročno (več mesecev). Stres vpliva
na spremembe v telesnih znakih, načinu razmišljanja, čustvovanju in vedenju.
• Simptomi stresa (45 minut):
• Activity (30 minut)
Pripravimo karticezrazličnimi simptomi stresa, mladostniki se razdelijo v skupine po 4 (3)
– odvisno od velikosti skupine. Po en mladostnik v skupini vleče kartico, na kateri je simp-
tom stresa, kategorija ter način, kako naj bo prikazan: z risanjem/pantomimo/verbalno.
Mladostnik pove, v katero kategorijo sodi simptom, ki ga bo prikazal. Drugi iz njegove
skupine ugibajo simptom eno minuto. Če mladostniki iz skupine ugotovijo simptom,
dobijo 1 točko (točke pišemo na tablo/računalnik – s projekcijo, da je vidno vsem). Če
ne ugotovijo, lahko po eni minuti tudi vsi iz drugih skupin predlagajo, kaj bi bil simptom
in potem ga razkrijemo. (V tem primeru ne damo točk, tudi če kdo iz drugih skupin pove
pravilen odgovor).
Sproti vsak razkrit simptom razvrščamo v kategorije (misli, čustva, telo, vedenje), tako
da imamo na koncu igre zbrane vse simptome po kategorijah. Vsaka skupina ugiba isto
število simptomov, pri čemer se skupine krožno izmenjujejo po vsakem prikazanem
simptomu (1. skupina pokaže en simptom, 2. skupina en simptom, 3., 4., potem krožno
spet 1. skupina drugi simptom itd.). Če se število kartic ne izide tako, da bi vsaka skupina
ugibala enako število simptomov, eden od izvajalcev prikazuje preostale simptome in
vse skupine ugibajo. Skupina, ki prva ugane posamezen simptom, dobi dodatno točko.
117
Potrebujemo: kartice ACTIVITY, štoparica, živahna glasba, glasba za sproščanje
Potek dela:
• kratka predstavitev vsebine delavnice:
Pogovarjali se bomo o temah: Kateri so sprožilci in vzdrževalci stresa?, Kateri so simp-
tomi stresa?, Kakšne načine spoprijemanja s stresom poznamo?
• kratek uvod o tem, kaj je stres:
Mladostnike najprej povprašamo, kaj oni menijo, da je stres. Spodbudimo jih, da sami
povedo svoje mnenje. Če nimajo predstave, podamo kak svoj predlog in spodbudimo
razmišljanje. Sproti razdelamo njihove ideje in predloge, na koncu pa predstavimo za
okroženo celoto in to, kar še ni bilo povedano.
VSEBINA: Ogrožajoči in neprijetni dogodki v naši okolici ali zahteve iz okolja, za katere ima-
mo občutek, da jim nismo kos, lahko v nas sprožijo stanje napetosti, ki ga imenujemo stres.
Stres je torej reakcija telesa na nek resničen ali namišljen dražljaj (stresor). Tak dražljaj
lahko vpliva na nas le za kratek čas (nekaj minut) ali dolgoročno (več mesecev). Stres vpliva
na spremembe v telesnih znakih, načinu razmišljanja, čustvovanju in vedenju.
• Simptomi stresa (45 minut):
• Activity (30 minut)
Pripravimo karticezrazličnimi simptomi stresa, mladostniki se razdelijo v skupine po 4 (3)
– odvisno od velikosti skupine. Po en mladostnik v skupini vleče kartico, na kateri je simp-
tom stresa, kategorija ter način, kako naj bo prikazan: z risanjem/pantomimo/verbalno.
Mladostnik pove, v katero kategorijo sodi simptom, ki ga bo prikazal. Drugi iz njegove
skupine ugibajo simptom eno minuto. Če mladostniki iz skupine ugotovijo simptom,
dobijo 1 točko (točke pišemo na tablo/računalnik – s projekcijo, da je vidno vsem). Če
ne ugotovijo, lahko po eni minuti tudi vsi iz drugih skupin predlagajo, kaj bi bil simptom
in potem ga razkrijemo. (V tem primeru ne damo točk, tudi če kdo iz drugih skupin pove
pravilen odgovor).
Sproti vsak razkrit simptom razvrščamo v kategorije (misli, čustva, telo, vedenje), tako
da imamo na koncu igre zbrane vse simptome po kategorijah. Vsaka skupina ugiba isto
število simptomov, pri čemer se skupine krožno izmenjujejo po vsakem prikazanem
simptomu (1. skupina pokaže en simptom, 2. skupina en simptom, 3., 4., potem krožno
spet 1. skupina drugi simptom itd.). Če se število kartic ne izide tako, da bi vsaka skupina
ugibala enako število simptomov, eden od izvajalcev prikazuje preostale simptome in
vse skupine ugibajo. Skupina, ki prva ugane posamezen simptom, dobi dodatno točko.
117
