Page 120 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 120
SIMPTOMI STRESA
Misli Čustva Telo Vedenje
Tega ne morem Potrtost Potne in mrzle dlani Pomanjkanje volje
obvladovati! Napetost Pospešen utrip srca Neorganiziranost
Prebavne motnje
To je grozno, kar Jeza Napetost v mišicah Jokavost
se dogaja. Razdražljivost Težave z dihanjem Težave s spanjem
Prepirljivost
Zmešalo se mi bo! Naveličanost Utrujenost Pomanjkanje
Preveč je vsega! apetita/tolažba s hrano
Dosti imam!
PRIREDBA ZA SPLETNO IZVEDBO
Izvede se prirejena igra Activity. Mladostnike razdelimo v pare. En mladostnik
v paru bo prikazoval simptom stresa, drugi pa bo ugibal, ostali bodo lahko ugibali
v primeru, da sodelujoči ne ugane simptoma. Mladostniku, ki bo prikazoval simp-
tom stresa, tega pošljemo v zasebnem sporočilu. Pozorni smo, da vključimo vse
mladostnike in da so vsi dodeljeni v pare (lahko tudi v trojke).
V kolikor izvedba dejavnosti na ta način ni možna, se lahko igro izvede v obli-
ki pogovora. V tem primeru, skupaj z mladostniki predebatiramo vse simptome
stresa in jih spodbudimo, da jih skušajo uvrstiti v kategorije (misli, čustva, telo,
vedenje). Mladostnike spodbudimo, da razmišljajo o simptomih, ki so jih opazili
pri sebi, ko so bili v stresni situaciji. Ob koncu razprave jim pokažemo stran
predstavitve, kjer so vsi simptomi pravilno razvrščeni.
• Pogovor (15 minut)
Pogovorimo se o vaji in o simptomih stresa. Spodbudimo mladostnike, da povedo
konkretne primere situacij, ko se nek simptom stresa pojavi. Pomembno je, da vse simp-
tome povežemo s konkretnimi (mladostnikom aktualnimi) stresnimi situacijami.
• Sprožilci in vzdrževalci stresa (10 minut):
• Pogovor (10 minut)
Mladostnike vprašamo, kaj menijo, kateri so sprožilci in vzdrževalci stresa za posamez
nika? Kateri sprožilci izvirajo iz nas in kateri iz okolja? Tudi lepi (pozitivni) dogodki lah-
ko predstavljajo stres. Poudarimo, da je določena stopnja stresa potrebna in koristna,
118
Misli Čustva Telo Vedenje
Tega ne morem Potrtost Potne in mrzle dlani Pomanjkanje volje
obvladovati! Napetost Pospešen utrip srca Neorganiziranost
Prebavne motnje
To je grozno, kar Jeza Napetost v mišicah Jokavost
se dogaja. Razdražljivost Težave z dihanjem Težave s spanjem
Prepirljivost
Zmešalo se mi bo! Naveličanost Utrujenost Pomanjkanje
Preveč je vsega! apetita/tolažba s hrano
Dosti imam!
PRIREDBA ZA SPLETNO IZVEDBO
Izvede se prirejena igra Activity. Mladostnike razdelimo v pare. En mladostnik
v paru bo prikazoval simptom stresa, drugi pa bo ugibal, ostali bodo lahko ugibali
v primeru, da sodelujoči ne ugane simptoma. Mladostniku, ki bo prikazoval simp-
tom stresa, tega pošljemo v zasebnem sporočilu. Pozorni smo, da vključimo vse
mladostnike in da so vsi dodeljeni v pare (lahko tudi v trojke).
V kolikor izvedba dejavnosti na ta način ni možna, se lahko igro izvede v obli-
ki pogovora. V tem primeru, skupaj z mladostniki predebatiramo vse simptome
stresa in jih spodbudimo, da jih skušajo uvrstiti v kategorije (misli, čustva, telo,
vedenje). Mladostnike spodbudimo, da razmišljajo o simptomih, ki so jih opazili
pri sebi, ko so bili v stresni situaciji. Ob koncu razprave jim pokažemo stran
predstavitve, kjer so vsi simptomi pravilno razvrščeni.
• Pogovor (15 minut)
Pogovorimo se o vaji in o simptomih stresa. Spodbudimo mladostnike, da povedo
konkretne primere situacij, ko se nek simptom stresa pojavi. Pomembno je, da vse simp-
tome povežemo s konkretnimi (mladostnikom aktualnimi) stresnimi situacijami.
• Sprožilci in vzdrževalci stresa (10 minut):
• Pogovor (10 minut)
Mladostnike vprašamo, kaj menijo, kateri so sprožilci in vzdrževalci stresa za posamez
nika? Kateri sprožilci izvirajo iz nas in kateri iz okolja? Tudi lepi (pozitivni) dogodki lah-
ko predstavljajo stres. Poudarimo, da je določena stopnja stresa potrebna in koristna,
118
