Page 121 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 121
nas motivira za učenje, delo. Prevelika količina stresa pa je dolgoročno škodlji-
va. Podamo primer manične depresije: nihanje iz pozitivnega v negativno stanje, kjer
se telo izčrpa. Drug primer, ki ga lahko izpostavimo, je sindrom izgorelosti (burnout).
Ob tem lahko izpostavimo pojma eustres in distres. Povemo tudi, kaj določa dejavnike
stresa – posameznikova osebnost, izkušnje, trenutne okoliščine, ipd. Pomembni so tudi
življenjska naravnanost posameznika in kakovost medosebnih odnosov ter način, kako
posameznik doživlja stres.

SPROŽILCI IN VZDRŽEVALCI STRESA

JAZ BEDEN OKOLJE
NEUMEN
strah pred javnim ustrahovanje s strani drugih
nastopanjem GRD preobremenjenost z
zaskrbljenost aktivnostmi
zaradi videza selitev
nesreča
razočaranje zaradi izgubljene ločitev staršev
priložnosti prvi zmenek
izpit
močna želja po uspehu …
strah, da bi razočarali druge



Pri sprožilcih stresa je potrebno biti pripravljen na čustvene odzive, sploh mlajših
mladostnikov. Ločitve staršev in smrt so teme, ki pogosto spodbudijo stisko in jok.
V takem primeru lahko eden od izvajalcev pospremi mladostnika na hodnik, kjer se
z njim/njo pogovori in mu/ji pomaga, da se umiri.

• Načini spoprijemanja s stresom (20 minut):
• Igra topotanja z nogami (5 minut)
Mladostniki sedijo na stolih in ob glasbi zelo hitro topotajo z nogami ob tla. Ko glas-
bo izklopimo, morajo takoj prenehati s topotanjem. Kdor ne preneha, izpade. Ponovno
vklopimo glasbo in igro ponavljamo, dokler vsi ne izpadejo, oziroma 5 minut.

PRIREDBA ZA SPLETNO IZVEDBO
V primeru spletne izvedbe igro topotanja z nogami izpustimo.

119
   116   117   118   119   120   121   122   123   124   125   126