Page 106 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 106
bara Kopačin in Matija Jenko
pušča sproščenejšo in pristnejšo komunikacijo, učencem lažje približa estet-
sko občutljivost, glasbeno doživljanje in mišljenje, spodbuja njihovo ustvar-
jalnost in jim omogoča umetniško izražanje ter skupinsko muziciranje (Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport 2011; Oblak 2002b), kar bi jih v normalnih okoli-
ščinah spodbudilo tudi k sodelovanju v pevskih zborih in drugih šolskih ter
obšolskih glasbenih skupinah ali zasedbah, kar je med epidemijo popolnoma
zamrlo.
33 učiteljev (13,1 raziskovalnega vzorca) je poiskalo različne glasbene po-
snetke na portalih s pretočno videovsebino. V e-učilnice je snov nalagalo 27
učiteljev (10,7 ). Nekateri med vprašanimi so pisali o tem, da so pouk glas-
bene umetnosti izvajali tako sinhrono kot asinhrono: »Snemala sem se s te-
lefonom, posnetke obrezala in uredila ter otrokom te naložila v e-učilnico.
Otroci so si posnetke z danimi nalogami ogledali pred izvedbo ure preko
Zooma ali pa po izvedbi ure preko Zooma, odvisno od snovi in načina po-
dajanja snovi, ki sem si jo zamislila.« Pri asinhronem poučevanju so učenci
snov predelali na samostojen način, kadar so se za to odločili sami. Po drugi
strani so pri sinhronih oblikah delali skupaj z učitelji v realnem času (Sima-
mora 2020; Toselli 2020). Zanimiv se nam zdi podatek, da si je 12 učiteljev,
kar predstavlja 4,8-odstotni delež raziskovalnega vzorca, delo olajšalo s po-
vezovanjem z drugimi učitelji na različnih socialnih omrežjih, po katerih so si
izmenjali različne primere dobrih praks in materiale za delo z učenci. Pove-
dali so: »Všeč mi je tudi bilo, da smo se učiteljice povezale preko Facebooka
in si med seboj delile material, ki ga je lahko vsaka nato prilagodila svojemu
razredu . . .«
Ne glede na vse različne načine poučevanja glasbene umetnosti pa so si
učitelji enotni v tem, da so bile v načinih njihovega poučevanja od marca
2020 do januarja 2022 opazne velike spremembe, kar predstavljamo v pre-
glednici 3. Največ, to je 72 oziroma 28,5 vseh sodelujočih v raziskavi, jih je
povedalo, da so se od marca 2020 do izvajanja raziskave (januar 2022) močno
opismenili za delo z IKT. Sami se čutijo opolnomočene zaradi znanj, ki so jih,
predvsem skozi lastno raziskovanje možnosti uporabe IKT, sodelovanje z dru-
gimi učitelji in izobraževanja, organizirana s strani posameznih osnovnih šol
v jeseni 2021, v tem času pridobili. Med drugim so napisali: »IKT opismenila
sem se v zelo kratkem času. Če ne bi bila prisiljena v pouk na daljavo, ne
verjamem, da bi se kdaj tako poglobila v različne možnosti uporabe različ-
nih programov in sistemov in se toliko naučila.« Učitelji (48 ali 19,1 ) so po-
leg IKT-kompetenc pridobili tudi drugo znanje in izkušnje o izvajanju pouka
na daljavo, kamor prištevajo zmožnost ohranjanja kvalitete izvajanja pouka
na daljavo, zadrževanje koncentracije in motivacije učencev ob takem na-
106
pušča sproščenejšo in pristnejšo komunikacijo, učencem lažje približa estet-
sko občutljivost, glasbeno doživljanje in mišljenje, spodbuja njihovo ustvar-
jalnost in jim omogoča umetniško izražanje ter skupinsko muziciranje (Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport 2011; Oblak 2002b), kar bi jih v normalnih okoli-
ščinah spodbudilo tudi k sodelovanju v pevskih zborih in drugih šolskih ter
obšolskih glasbenih skupinah ali zasedbah, kar je med epidemijo popolnoma
zamrlo.
33 učiteljev (13,1 raziskovalnega vzorca) je poiskalo različne glasbene po-
snetke na portalih s pretočno videovsebino. V e-učilnice je snov nalagalo 27
učiteljev (10,7 ). Nekateri med vprašanimi so pisali o tem, da so pouk glas-
bene umetnosti izvajali tako sinhrono kot asinhrono: »Snemala sem se s te-
lefonom, posnetke obrezala in uredila ter otrokom te naložila v e-učilnico.
Otroci so si posnetke z danimi nalogami ogledali pred izvedbo ure preko
Zooma ali pa po izvedbi ure preko Zooma, odvisno od snovi in načina po-
dajanja snovi, ki sem si jo zamislila.« Pri asinhronem poučevanju so učenci
snov predelali na samostojen način, kadar so se za to odločili sami. Po drugi
strani so pri sinhronih oblikah delali skupaj z učitelji v realnem času (Sima-
mora 2020; Toselli 2020). Zanimiv se nam zdi podatek, da si je 12 učiteljev,
kar predstavlja 4,8-odstotni delež raziskovalnega vzorca, delo olajšalo s po-
vezovanjem z drugimi učitelji na različnih socialnih omrežjih, po katerih so si
izmenjali različne primere dobrih praks in materiale za delo z učenci. Pove-
dali so: »Všeč mi je tudi bilo, da smo se učiteljice povezale preko Facebooka
in si med seboj delile material, ki ga je lahko vsaka nato prilagodila svojemu
razredu . . .«
Ne glede na vse različne načine poučevanja glasbene umetnosti pa so si
učitelji enotni v tem, da so bile v načinih njihovega poučevanja od marca
2020 do januarja 2022 opazne velike spremembe, kar predstavljamo v pre-
glednici 3. Največ, to je 72 oziroma 28,5 vseh sodelujočih v raziskavi, jih je
povedalo, da so se od marca 2020 do izvajanja raziskave (januar 2022) močno
opismenili za delo z IKT. Sami se čutijo opolnomočene zaradi znanj, ki so jih,
predvsem skozi lastno raziskovanje možnosti uporabe IKT, sodelovanje z dru-
gimi učitelji in izobraževanja, organizirana s strani posameznih osnovnih šol
v jeseni 2021, v tem času pridobili. Med drugim so napisali: »IKT opismenila
sem se v zelo kratkem času. Če ne bi bila prisiljena v pouk na daljavo, ne
verjamem, da bi se kdaj tako poglobila v različne možnosti uporabe različ-
nih programov in sistemov in se toliko naučila.« Učitelji (48 ali 19,1 ) so po-
leg IKT-kompetenc pridobili tudi drugo znanje in izkušnje o izvajanju pouka
na daljavo, kamor prištevajo zmožnost ohranjanja kvalitete izvajanja pouka
na daljavo, zadrževanje koncentracije in motivacije učencev ob takem na-
106
